ZVOKOV(N)A BARVA = (ZVOČNA BARVA) = (BARVA) = BARVA ZVOKA

ANG: color, colour, timbre, tone color, tone colour, tone–color, tone–colour, tone/harmonic, colo(u)r; NEM: Klangfarbe; FR: couleur, couleur harmonique/sonore, timbre; IT: colore, colore del suono, timbro.

D: 1) »(Naziv za) ‘neaktivni’ vidik med temeljnimi lastnostmi, ki jih pripisujemo kakšnemu zvoku, med višino tona, intenziteto in trajanjem. Pojem izvira iz dojemanja akustike v 19. stoletju in sugerira določeno podobnost z vizualnim, kjer ima barva podobno funkcijo.« (‹RL›, 458)

2) »Višina tona in trajanje sta ‘središčni’, intenziteta in zvokov(n)a barva pa ‘periferni’ lastnosti tona (J. Handschin). Čeprav zvočne barve bistveno določajo delovanje glasbe, imajo prej razlagalno kot pa konstitutivno funkcijo, saj – v nasprotju z višino tona in trajanjem – ne morejo ustvariti nikakršne lestvice.« (‹RL›, 457)

3) »(Naziv za) preprost koncept, ki zajema zelo kompleksno akustično stvarnost. Zvokov(n)a barva je kakovost zvoka, ki se razlikuje od vseh drugih zvokov enake višine in enake intenziteti. Globalna tridimenzionalna oblika zvoka pri analizi omogoča to razlikovanje. Več sestavnih delov je pomembno za zvočno barvo – ali so harmonični, njihova relativna intenziteta, njihov izbor (sodi ali lihi harmoniki ali cela vrsta harmonikov itn.). Pomembno vlogo ima tudi vnihavanje, tj. iznihavanje. Pogosto ne bo mogoče prepoznati glasbila, ki je proizvedlo zvok, če odrežemo tone, ki nastajajo z vnihavanjem, tj. iznihavanjem. Predstave o zvočni barvi ne moremo skrčiti s preprostim vprašanjem o številu harmonikov.« (‹HO›, 1016)

4) »(Naziv za) pomemben, ne pa ‘periferen’ glasbeni element, ki se v različnih kulturah in dobah jasno razlikuje in je v tem smislu neprimerljivo pomembnejši od drugih lastnosti tona, kot so višina, trajanje in intenziteta.« (‹EH›, 160)

KM: V nobeni izmed D z. b. se ne omenja parameter, kar z. b. tudi ni – razen v posebnem dojemanju parametra v izrazju serialne tehnike: »Zvokova barva sicer je lastnost tona, ne pa tudi parametra, saj ne sodeluje pri zadostitvi pogojev, da bi bila variabilna neodvisno od drugih parametrov.« (DAHLHAUS 1966: 44) Z drugimi besedami: z. b. je rezultat razmerij med parametri višine (po višini sodelujočih alikvotov, formantov, harmonikov in parcialov), trajanja (po trajanju sodelujočih alikvotov, formantov, harmonikov in parcialov) in intenziteti (po intenziteti sodelujočih alikvotov, formantov, harmonikov in parcialov), zaradi tega pa ni samostojna kot drugi parametri.

KR: Kljub napačni rabi v izrazju serialne glasbe se je parameter z. b. tako uveljavil, da ga je nemogoče izkoreniniti.

Po ‹L›, 591, je barva tona sopomenka z. b., kar je seveda napačno. Tudi v ‹P›, 376, se z »zvokov(n)e barve« napotuje na barvo tona (gl. KR barve tona).

Z. b. je tukaj predlagana namesto barve, barve zvoka in zvočne barve. Sama barva je v bistvu okrajšava z. b. in jo lahko le na ta način uporabljamo. Barva zvoka je slogovna figura, ki ima sicer, kot je omenjeno v D 1, posebno analogijo z vidnim (čeprav ne bomo nikdar slišali: »barva svetlobe« ali »barva bele svetlobe«, temveč prej »spekter svetlobe« ali »spekter bele svetlobe«; »barva bele svetlobe« zveni celo kot tavtologija!), vendar je kot strokovna beseda in/ali tehnični pojem nenatančna. Po drugi strani »zvokov(n)a barva« pomeni preprosto »barva, ki zveni«, in je zato povsem neuporaben pojem, v nasprotju z zvočno skulpturo, ki je zares »skulptura, ki zveni«.

GL: alikvot(i), alikvotni ton(i), filter formantov = filter zvokov(n)e barve, filter zvokov(n)e barve = filter formantov, formant(i), harmonik, harmoniki, harmonični toni, iznihavanje, melodija zvokovnih barv = (Klangfarbenmelodie), modulacija zvokov(n)e barve, parcial(i), parcialni toni, delni ton(i), parameter, serija zvokov(n)e barve, vnihavnje, višina zvoka, zvočnost, zvok, zvočni spekter = (spekter) = (zvočni spekter).

PRIM: barva tona, intenziteta (tona) = (dinamika) = (jakost), trajanje (tona), višina (tona).

‹APE›, 63, 305; ‹BASS›, I, 26–28, 617; ‹BKR›, II, 296–297; ‹BOSS›, 170–173; ‹CH›, 308; ‹DG›, 142; ‹DG›, 142; ‹DOB›, 188; ‹FR›, 93; ‹GR›, 181; ‹GR6›, XVIII, 823; ‹GUI›, 48–52; ‹HI›, 237; ‹HK›, 206–207; ‹HO›, 1016; ‹IM›, 389; ‹KN›, 111–112; ‹KS›, 127; ‹L›, 302; ‹LARE›, 1556; ‹M›, 16–17, 21, 439; ‹MELZ›, I, 216; ‹MI›, III, 796 – 797; ‹POU›, 207–209; ‹RAN›, 863; ‹RIC›, IV, 387; ‹ROS›, 230; ‹SLON›, 1462; ‹VO›, 123–126; ‹Z›, 18–23, 33–34, 288

Dodaj odgovor