Interdisciplinarni doktorski študijski program Humanistika in družboslovje Filozofske fakultete in Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani traja 3 leta in obsega 180 kreditnih točk in predstavlja po bolonjski shemi program tretje stopnje. Študijski program je sestavljen iz organiziranega dela pouka v obsegu 60 kreditnih točk, preostalih 120 kreditnih točk pa je namenjenih individualnemu raziskovalnemu delu za doktorsko disertacijo. Doktorski program omogoča pridobitev znanstvenega naslova doktor/doktorica znanosti na 62 znanstvenih področjih.
Doktorski študij na področju Muzikologija je zasnovan kot poglobitev in nadgradnja drugostopenjskega magistrskega študija muzikologije. Njegov cilj je oblikovanje vrhunsko usposobljenih znanstvenikov – raziskovalcev in pedagoških delavcev, usposobljenih za mednarodno primerljivo raziskovanje aktualnih teoretskih in praktičnih problemov na področju muzikologije.
Struktura in organizacija študija sta v celoti usklajeni s strukturnim okvirom, organizacijo, potekom študija in kreditnim vrednotenjem, kot jih določa program Humanistika in družboslovje. Zaradi sorodnosti področja Muzikologija s področji Glasbena pedagogika in Kompozicija in glasbena teorija, sta temeljna predmeta pri vseh treh področjih enaka.
Študent na področju Muzikologija vpiše dva temeljna predmeta (2×10 KT), dva izbirna doktorska seminarja (2x10KT) in zunanji izbirni predmet (10 KT). Temeljna predmeta Metode raziskovanja glasbe in Metode analize glasbe omogočata študentom poglobljeno razumevanje različnih teorij, metod in konceptov, nujnih za raziskovalno delo na področju. Oba predmeta obenem prispevata k vzpostavitvi nujne kritične distance do različnih raziskovalnih postopkov, metodologij in teorij. Prav tako opozarjata na možnosti interdisciplinarnih in znotrajdisciplinarnih povezav. Izbirni doktorski seminarji predstavljajo konkretizacijo temeljnih metodoloških in teoretičnih pristopov ob obravnavi izbranih tematskih sklopov, povezanih s temo doktorske disertacije. Njihova vsebina se določa vsako leto sproti in je pripravljena individualno za vsakega kandidata, povezana pa je s temo kandidatove doktorske disertacije. Doktorski seminarji so zastavljeni kot aktivno sodelovanje nosilcev in izvajalcev predmeta z kandidatom v analitični znanstveno-raziskovalni obravnavi konkretnih tem oziroma znanstvenih problemov, vezanih na temo disertacije. Podoben princip dela velja za zunanji izbirni predmet, ki se od doktorskih seminarjev razlikuje predvsem v določilu, da ga kandidat skupaj z mentorjem praviloma izbere na eni od priznanih tujih univerz, s čimer dobi kandidat možnost raziskovalnega dela v tujini in spoznavanja različnih raziskovalnih praks. Največji delež doktorskega študija (120 KT) poteka v obliki individualnega raziskovalnega dela, v okviru katerega kandidat pod vodstvom mentorja pripravlja doktorsko disertacijo, aktivno obvlada raziskovalno metodologijo na konkretnem znanstvenem problemu in v praksi razvija vse splošne in predmetnospecifične kompetence, predpisane s programom in učnimi načrti.
Za več informacij glej Predstavitveni zbornik interdisciplinarnega doktorskega študijskega programa Humanistika in družboslovje in učne načrte predmetov.