BEBOP = ♦BOP♦ = ♦REBOP♦

ANG: be-bop, bebop; NEM: be-bop, Bebop, Jazzstil; FR: be-bop, bebop, style de jazz; IT: be-bop, bebop, stile di jazz.

ET: Iz brezpomenskih zlogov »be-bop«, ki naj bi jih, domnevno, iznašel D. Gillespie (‹RL›, 92).

D: »(Pojem za) slog v jazzu, ki je cvetel med letoma 1944 in 1958. S poudarkom na improvizaciji. Značilno za bebop je, da majhna combo zasedba najprej predstavi dvanajsttaktni blues ali kakšno dvaintridesettaktno popularno melodijo v obliki teme – solo teme. Pri solu igra pihalec ali pianist … razkosano, hitro melodijo; pianist prav tako kombinira pavze s punktacijami, ki reinterpretirajo tradicionalne harmonije s širjenjem akorda, z alteracijo ali zamenjavo. Bobni dodajo asimetrične poudarke, medtem ko beat označujejo svingerski obrazci v činelah in walking bass. Slogovne podvrste bebopa so afrokubanski jazz, cool jazz, West Coast jazz, soul jazz pa tudi hard bop. Na začetku so bile mišljene kot revolucija proti konvencijam tipičnega bebopa, ki so ga predstavljali posnetki kvinteta Charlieja Parkerja – Dizzyja Gillespieja.« ‹RAN›, 86

K: Druge ustreznice pojma v NEM, FR in IT so predlagane v ‹BR›, 232–233. Vendar v literaturi ni bilo možno preveriti ­verodostojnosti tega predloga, saj je v uporabi izključno ANG-pojem.

GL: afrokubanski jazz, cool jazz, funk(y), funky jazz, jazz, Kansas City jazz, scat (singing), soul, soul jazz, swing (D 1), West Coast jazz.

PRIM: bop = rebop, hard bop.

‹BASS›, I, 296; ‹BKR›, 1,113; ‹FR›, 8 = gl. tudi bop; ‹GRJ›, I, 88 = gl. tudi bop; ‹GR6›, I, 329 = gl. tudi bop; ‹HI›, 60; ‹RK›, 46–47; ‹IM›, 32; ‹KN›, 34; ‹LARE›, 13 = »be-bop ou bop«; ‹MELZ›, I, 154; ‹P), 32; ‹RIC›, I, 211 = gl. tudi bop; ‹SLON›, 1432