ANG: be-bop, bebop; NEM: be-bop, Bebop, Jazzstil; FR: be-bop, bebop, style de jazz; IT: be-bop, bebop, stile di jazz.
ET: Iz brezpomenskih zlogov »be-bop«, ki naj bi jih, domnevno, iznašel D. Gillespie (‹RL›, 92).
D: »(Pojem za) slog v ♦jazzu♦, ki je cvetel med letoma 1944 in 1958. S poudarkom na ♦improvizaciji♦. Značilno za bebop je, da majhna ♦combo♦ zasedba najprej predstavi dvanajsttaktni ♦blues♦ ali kakšno dvaintridesettaktno popularno melodijo v obliki teme – solo teme. Pri solu igra pihalec ali pianist … razkosano, hitro melodijo; pianist prav tako kombinira pavze s punktacijami, ki reinterpretirajo tradicionalne ♦harmonije♦ s širjenjem ♦akorda♦, z alteracijo ali zamenjavo. Bobni dodajo asimetrične poudarke, medtem ko ♦beat♦ označujejo svingerski obrazci v činelah in ♦walking bass♦. Slogovne podvrste bebopa so ♦afrokubanski jazz♦, ♦cool jazz♦, ♦West Coast jazz♦, ♦soul jazz♦ pa tudi ♦hard bop♦. Na začetku so bile mišljene kot revolucija proti konvencijam tipičnega bebopa, ki so ga predstavljali posnetki kvinteta Charlieja Parkerja – Dizzyja Gillespieja.« ‹RAN›, 86
K: Druge ustreznice pojma v NEM, FR in IT so predlagane v ‹BR›, 232–233. Vendar v literaturi ni bilo možno preveriti verodostojnosti tega predloga, saj je v uporabi izključno ANG-pojem.
GL: ♦afrokubanski jazz♦, ♦cool jazz♦, ♦funk(y)♦, ♦funky jazz♦, ♦jazz♦, ♦Kansas City jazz♦, ♦scat (singing)♦, ♦soul, soul jazz♦, ♦swing♦ (D 1), ♦West Coast jazz♦.
PRIM: ♦bop♦ = ♦rebop♦, ♦hard bop♦.
‹BASS›, I, 296; ‹BKR›, 1,113; ‹FR›, 8 = gl. tudi ♦bop♦; ‹GRJ›, I, 88 = gl. tudi ♦bop♦; ‹GR6›, I, 329 = gl. tudi ♦bop♦; ‹HI›, 60; ‹RK›, 46–47; ‹IM›, 32; ‹KN›, 34; ‹LARE›, 13 = »be-bop ou ♦bop♦«; ‹MELZ›, I, 154; ‹P), 32; ‹RIC›, I, 211 = gl. tudi ♦bop♦; ‹SLON›, 1432