BITONALITETA

ANG: bitonality; NEM: Bitonalität; FR: bitonalité; IT: bitonalità.

ET: Lat. bis, kot predpona bi- = dvakrat (‹DE›, 91); tonaliteta.

D: »(Naziv za) sočasno uporabo dveh različnih tonalitet, npr. b-mola v levi roki in fis-mola v desni roki (v Sarkazmih Prokofjeva), oz. C-dura nasproti Fis-dura (v Petruški Stravinskega):

(Bitonaliteto) uporablja veliko število skladateljev v 20. stoletju v iskanju novih tonskih efektov. O b. pogosto govorimo kot o politonaliteti, čeprav se redko sočasno uporablja več kot dve tonaliteti. (‹APE›, 32–33)

KM: V D se v izvirni ANG-obliki navaja izraz »tonal effects«, ki je tukaj preveden kot »tonski efekti«. Vendar v ANG pridevnik »tonal« ne izvira iz samostalnika »tonality«, ampak iz samostalnika »tone« = »ton«. »Tonal effects« bi se prav tako lahko prevedlo kot »zvočni efekt«, vendar bi s tem zanemarili razliko med tonom, zvokom in šumom, ki v tem kontekstu niso tako pomembni (»tonski« in »zvočni efekt« sta pravzaprav sopomenki). Pomembno je opozoriti, da se b. v praksi izenačuje s politonaliteto (ker se redko uporablja več kot dve tonaliteti sočasno). Politonaliteta je torej nadpomenka.

GL: antitonaliteta, atonikaliteta, atonikalitetnost, atonikalnost, biakord, multitonaliteta, nestalna tonaliteta, pantonaliteta, politonaliteta, progresivna tonaliteta, razširjena tonaliteta, svobodna tonaliteta, suspendirana tonaliteta.

PRIM: atonaliteta, bitonalitetnost = (bitonalnost), metatonaliteta, mikrotonaliteta, prototonaliteta, svobodna atonaliteta, tonaliteta.

BASS›, I, 352; ‹FR›, 10; ‹GR6›, II, 747; ‹HO›, 112 = gl. tudi politonaliteta; ‹JON›, 35–36; ‹L›, 69; ‹MI›, I, 413; ‹P›, 33; ‹RAN›, 97 = sopomenka s politonaliteto; ‹RIC›, I, 265–266; ‹SLON›, 1432