Avtor: leon

ANG: multidimensional musical space; FR: espace (musicale) mutidimensionnel.

ET: Lat. dimensio = velikost, iz dimetri = izmeriti, iz dis- = raz- in metiri = meriti (‹KLU›, 146, 144).

D: »(Naziv za) teorijo, ki jo pripisujejo Arnoldu Schönbergu, pri kateri ♦dvanajsttonska vrsta♦, ne glede na način, kako jo je skladatelj modificiral pri skladanju, ohranja svojo osnovno identiteto. Predvideva se, da poslušalec v vsakem trenutku zaznava osnovni značaj ♦vrste♦, ne glede na njegove ♦permutacije♦.« (‹FR›, 54)

KM: »[P]osebnost glasbenega prostora zahteva absolutno in posebno percepcijo. Znotraj tega prostora, kot v Swedenborgovem nebu (ki je opisano v Balzacovi Seraphiti), ni absolutnega dna, desne ali leve strani, naprej ali nazaj. Vsako glasbeno izoblikovanost, vsak premik ♦tonov♦ moramo dojemati predvsem kot vzajemen odnos ♦zvokov♦, nihajočih vibracij¹, ki se pojavljajo ob različnem času in na različnih mestih. Za ustvarjalno in izvirno sposobnost so odnosi v materialni sferi neodvisni od smeri in načrtov, enako, kot so tudi materialni objekti v svoji sferi (neodvisni) od naših zaznavnih sposobnosti. Enako kot naša zavest npr. vedno prepozna nož, steklenico ali uro, ne glede na njihov položaj, s tem pa jih lahko tudi v domišljiji prikliče v kateremkoli položaju, tako lahko tudi zavest glasbenega ustvarjalca podzavestno operira z vrsto ♦tonov♦, ne glede na njhovo smer, ne glede na način, kako lahko ogledalo prikaže medsebojne odnose, ki ostajajo določena kvaliteta.« (SCHOENBERG 1975: 223)

KR: KM je na določen način dodatek D: iz KM je namreč očitno, da Schönberg ni upošteval tega, kako bo poslušalec opazil »osnovni značaj ♦vrste♦«, ampak bolj skladateljsko pravico, da z določeno ♦vrsto♦ ravna enako v horizontalnem in vertikalnem smislu, v pomenu, ki je omenjen v ♦dvanajsttonskem polju♦ (še zlasti v t. 3 KM ♦dvanajsttonskega polja♦) in v ♦vertikalizaciji♦ (gl. KR ♦vertikalizacije♦).

Pojem mogoče deluje preveč metaforično, vendar se v podobnem pomenu dokaj pogosto uporablja tudi v teoriji ♦serialne glasbe♦. Stockhausen npr. v STOCKHAUSEN 1963b: 37 govori, v povezavi s svojo skladbo Kontra–Punkte, o »štiridimenzionalnem prostoru«, v katerem se kontrapunktirajo štirje ♦parametri♦ (prim. tudi D 3 ♦parametra♦). Boulez v BOULEZ 1966c: 210 govori o »večdimenzionalnem prostoru« in o »sukcesivni ali sočasni večdimenzionalnosti z enakim ali različnim osnovnim načelom«, ki naj bi jo bilo treba razviti v ♦elektronski glasbi♦.

Včasih se metaforam kot tehničnim pojmom in/ali strokovnim besedam zares ni moč izogniti.

GL: ♦dvanajsttonska tehnika (skladanja) ♦ = (♦dodekafonija♦), ♦dvanajsttonska vrsta, serija♦, ♦dvanajsttonsko polje♦, ♦vrsta♦, ♦serija♦, ♦vertikalizacija♦.

1 V izirniku piše »oscillatory vibrations«, kar je skoraj zagotovo tavtologija, vendar značilna za Schőnbergovo ANG.

ANG: vari(o)speed; NEM: Vari(o)speed; FR: vari(o)speed; IT: vari(o)speed.

D: »(Naziv za napravo), ki omogoča neprekinjeno spreminjanje hitrosti traku na magnetofonu. Vari(o)speed je uporabna naprava za snemanje trikov, za posebne manipulacije s trakom, za ♦analizo spektra♦ ter za izenačevanje razlik v uglaševanju glasbil pri večkratnem snemanju.« (‹EN›, 261)

NEM: variable Form; FR: forme variable.

ET: Lat. variabilis = spremenljiv, iz variare = menjati; forma = oblika (‹KLU›, 755–756, 226).

D: Naziv za podvrsto ♦odprte oblike♦, pri kateri variabilnost razume manjšo večpomenskost kot pri ♦večpomenski obliki♦.

KR: D namerno ni vzeta iz pregledane literature, saj so tam opredelitve pojmov tako zelo raznolike, da na noben način ne koristijo njegovi terminološki obdelavi (gl. npr. D 1 ♦momenta, momentne glasbe♦).

V. o. se uporablja, kot je poudarjeno v D, za označevanje stopnje odprtosti oblike, ki ima manj pomenov kot ♦večpomenska oblika♦, npr. v ‹G›, 139–142, v povezavi z Boulezovo Tretjo klavirsko sonato. V BOULEZ 1981: 162 je omenjena – kot razvrstitev ♦formantov♦ (gl. KM ♦formanta♦) – naslednja formalna shema te skladbe:

Notranja variabilnost vsakega »♦formanta♦« (ki ni vidna iz primera) in variabilnost odnosa med »♦formanti♦« (ki je vidna iz primera) zelo omejujeta večpomenskost ♦odprte oblike♦ omenjene skladbe od recimo ♦večpomenske oblike♦ Stockhausenovega Klavirstücka XI (gl. KR ♦večpomenske oblike♦). O Boulezovi Tretji klavirski sonati gl. tudi STOIANOVA 1978: 129–156.

Pojma ne smemo, kot je storjeno npr. v ‹MELZ›, II, 714, uporabljati kot sopomenko za ♦odprto obliko♦, saj je ta njena podvrsta (gl. KR ♦odprte oblike♦), temveč moramo njen pomen omejiti samo na tiste primere, ki jih najbolje ilustrira Boulezova Tretja klavirska sonata.

GL: ♦aleatorika♦, ♦improvizacija♦, ♦nedeterminacija♦ = (indeterminacija).

PRIM: ♦individualna oblika♦, ♦mobilna oblika♦, ♦moment, momentna oblika♦, ♦večpomenska oblika♦.

ANG: variable meter(s); NEM: variable Metren; IT: metro variable.

ET: Lat. variabilis = spremenljiv, iz variare = menjati (‹KLU›, 755–756); ♦meter♦.

D: 1) »(Naziv za) hitre spremembe ♦metra♦ brez doslednega obrazca ponavljanja.«

(‹FR›, 99)

2) »(Naziv za) sistematično spremembo ♦metra♦ (npr. sosledje taktov s taktovskim načini 3/8, 4/8, 5/8), ki ga je uvedel B. Blacher, uporabljal pa tudi Hartmann. Ni povezave z Carterjevo tehniko ♦metrske modulacije♦.« (‹GR›, 187)

KR: V. m. je naziv, ki ga je zares uvedel B. Blacher za sistematično spremembo ♦metra♦ (V ‹EH›, 371, je omenjena enakomerno rastoča in padajoča sprememba ♦metra♦ kot dokaz njegove sistematičnosti: 2/8, 3/8, 4/8, 5/8 … 5/8, 4/8, 3/8, 2/8.) Torej je D 1 napačna.

V. m. je torej podvrsta ♦multimetra♦ kot horizontalnega ♦polimetra♦, pri katerem, v nasprotju z ♦multimetrom♦, spremembe ♦metra♦ potekajo sistematično.

GL: ♦meter♦, ♦metrska modulacija♦ = (metrična modulacija), ♦multimeter♦.

PRIM: (♦spremenljiva metrika♦).

‹BASS›, III, 133; ‹BKR›, IV, 288; ‹HI›, 502; ‹JON›, 350