Avtor: leon

ANG: overblowing; NEM: Überblasen; FR: (action d’) octavier, quintoyer, quintage (gl. KR); IT: ottavizzare, quinteggiare (gl. KR).

D: 1) »(Naziv za) posebni način igranja … pri pihalnih instrumentih …, s čimer namesto ♦osnovnega tona♦ dobimo zgornje ♦alikvotne tone♦. Doseže se s posebnim reguliranjem moči v zraku, ki kroži po cevi instrumenta. Različni instrumenti s prepihovanjem proizvajajo različne ♦alikvotne tone♦ … ♦Toni♦, ki jih dobimo s prepihovanjem, so močnejši in bolj ‘bleščeči’od naravnih ♦tonov♦.« (‹MELZ›, Ill, 126)

2) »Pod določenimi fizičnimi pogoji se zračni steber da razbiti na alikvotne dele, od katerih bo vsak nihal na frekvenci, ki je v neposrednem sorazmerju s temeljno frekvenco. Tako je včasih možno, da stopnja (stebra) določene dolžine ne zveni le s svojim ♦temeljnim tonom♦, temveč tudi z oktavo, duodecimo itn. svojega najglobljega ♦tona♦ kot s ‘♦harmoniki♦‘ … ‘♦Harmoniki♦‘ se pravzaprav vedejo kot novi ♦temeljni ton♦ z dvojno, trojno itn. frekvenco izvirnika. ‘Prepihovanje’ je pojem, ki se nanaša na proces ustvarjanja pogojev, ki so potrebni za omenjene višje načine nihanja v zračnem stebru.« (‹GRI›, II, 978)

KR: FR- in IT-ustreznice p. izvirajo iz ‹L›, 611, pomenijo pa p. v oktavo oziroma duodecimo (prim. ‹P›, 252; od NEM-ustreznic teh FR- in IT-pojmov – »oktavieren«, »quintieren« –, ki sta ponujeni v ‹P›, 253, je v strokovni literaturi navedena le »quintieren« = »prepihovati v duodecimo«: gl. ‹BKR›, 352; ‹RL›, 776).

Obe D dovolj jasno razlagata pomen pojma, vendar D 1 zahteva komentar glede na terminologijo, ki je uporabljana v tem Pojmovniku:

a) ♦Osnovni ton♦ je bolje zamenjati s ♦temeljnim tonom♦ (gl. KR ♦osnovnega tona♦ in ♦temeljnega tona♦). b) Namesto ♦alikvotnih tonov♦ je bolje uporabljati ♦parcialne tone♦ (gl. KR ♦alikvotov♦).

c) Omenjanje »naravnih ♦tonov♦« tu povsem bega: ♦parciali♦, ki jih dobimo s p., niso nič drugega kot naravni ♦toni♦ (v ‹HI›, 496, se npr. prav omenja, da gre za ♦parciale♦ – »Obertöne« –, ki so namreč naravni ♦toni♦ – »Naturtöne«).

GL: ♦multifon♦.

‹BKR›, IV, 279; ‹FR›, 63; ‹GRJ›, II, 278–279; ‹IM›, 279; ‹L›, 611; ‹RAN›, 601; ‹RIC›, III, 518; ‹RL›, 1005

ANG: prepared piano; NEM: präpariertes Klavier; FR: piano préparé; IT: pianoforte preparato, piano preparato.

ET: Lat. praeparare = pripraviti, iz predl. prae = pred in parare = pripravljati (‹KLU›, 558, 559–560); iz srednjeveške lat. clavis (množina: claves) = tipka, (-e), iz lat. clavis = ključ. Razvoj pomena iz srednjeveške lat. se pojasnjuje s funkcionalnim dojemanjem tipk na glasbilu: tipke (claves) so rabile za odpiranje in zapiranje dovoda zraka na ♦orglah♦. Kasneje se je pomen prenesel na vsa glasbila, pri katerih strune zanihajo s tipkami (‹KLU›, 375).

D: »(Naziv za) klavir, pri katerem se med izvedbo med strune vstavljajo in izmed njih odstranjujejo kovinski, leseni, gumijasti ali plastični predmeti različnih oblik in velikosti, da bi s tem ustvarili nenavadne zvočne učinke. Prvi ga je leta 1938 uporabil ameriški skladatelj in pianist J. Cage.« (‹MELZ›, Ill, 126)

KM: Prva skladba, v kateri je Cage leta 1938 uporabil p. k., je glasba za ples Bacchanale (‹EH›, 262; ‹M›, 549).

Koristno je spomniti na enega od pomenov ♦agregata♦ (DF 3) v povezavi s p. k.

KR: Obstaja obilo D tega popularnega pojma, polno nenatančnosti in nepravilnosti, kar je tu nemogoče komentirati, zato ostajamo pri predhodni D: Za p. k. nikakor ni značilno to, kar se »preparira« »med izvedbo«, čeprav tudi takšna možnost obstaja. Npr. v »klasični« skladbi za p. k., v Cageevih Sonatas and Interludes (1946–1948), obstaja natančna shema preparacije, ki traja približno tri ure. Po preparaciji se v klavirju ničesar ne spreminja.

V ‹BOSS›, 131, je navedeno (brez vira), da je imel Cage p. k. za svoj prispevek k Schönbergovi ♦melodiji zvokovnih barv♦. To trditev je treba vzeti kot za značilno Cageevo anekdoto, četudi je pri samem Schönbergu ♦melodija zvokovnih barv♦ nejasen pojem (gl. KR ♦melodije zvokovnih barv♦).

GL: ♦agregat♦ (D 3).

‹APE›, 232; ‹BASS›, IV, 17 = »prepared piano«; vodilka k »piano preparato«; ‹BKR›, III, 325 = »prepared piano«; ‹CH›, 303; ‹CP1›, 241; ‹FR›, 69; ‹GR›, 143; ‹GRI›, III, 145–146; ‹GR6›, XV, 216; ‹HI›, 363 = »prepared piano«; ‹IM›, 302–303; ‹L›, 445; ‹LARE›, 1228; ‹P›, 254–255; ‹RAN›, 654; ‹RL›, 748 = »prepared piano«; ‹SLON›, 1481

NEM: Wandelkonzert.

ET: IT concerto = (dobesedno) tekmovanje, iz concertare = (dobesedno) tekmovati, boriti se, iz lat. concertare = enako, iz cum = s in certare = boriti se, spreti se (‹KLU›, 403).

D: Naziv za vrsto izvedbe, večinoma v nekonvencionalnih, nekoncertnih prostorih, vendar tudi na odprtem, v kateri se s štirimi osnovnimi načini doseže gibanje glasbe: a) s premikanjem izvajalcev (solista ali večjih izvajalskih skupin); b) s premikanjem publike; c) s premikanjem izvajalcev in publike; d) z elektroakustičnim prenosom ♦zvoka♦ po prostorih izvedbe. Primeri premičnih koncertov so: Cageevi HPSCHD (1967–1969), A House Full of Music (1982) in Collection of Rocks (1984; praizvedba na MBZ 1985); Stockhausenova Musik für ein Haus (1968; gl. RITZEL 1970); Kupkovičeva Kaskadenmusik (1977); Detonijeve Les belles musiquettes vertes (1979). V nekaterih skladbah, npr. v Versuch für Alle (1969) E. Karkoschke, je s posebno partituro obdelano sodelovanje publike (gl. ‹G›, 201–202).

GL: ♦ambientalna glasba♦, ♦okoljska umetnost♦, ♦kolektivna improvizacija♦, ♦prostorska glasba♦.

‹EH›, 265; ‹M›, 555

ANG: precompositional aspect; NEM: Vorordnung des Materials.

D: 1) »(Naziv), ki se nanaša na načrte in odločitve, ki jih skladatelj pripravi pred samim dejanjem skladanja. V ♦dvanajsttonski glasbi♦ in v ♦serialni glasbi♦ lahko predurejanje vključuje artikulacijo ♦osnovne oblike vrste♦ in določenost, katere ♦permutacije vrste, serije♦ najbolje uresničujejo skladateljeve … namene. Tradicionalne postopke, kot so izbira instrumentacije ali eksperimentiranje z izvršilnim potencialom kakšne melodije, lahko imamo ravno tako za predurejanje; sicer pa je pojem v točno določenem smislu namenjen določitvi skladateljevih odločitev v ♦dvanajsttonski♦ in v ♦serialni tehniki♦.« (‹V›, 591)

2) »(Naziv za) lastnost glasbenega gradiva (tj. ♦lestvic♦, ♦modusov♦, ♦vrst♦ ali ♦serij♦), kar lahko klasificiramo po strukturnih značilnostih, ki se lahko ali ne pojavijo v končnem delu.« (‹FR›,68–69)

GL: ♦dvanajsttonska glasba♦, ♦dvanajsttonska tehnika (skladanja)♦ = (♦dodekafonija♦), ♦dvanajsttonska vrsta, serija♦, ♦lestvica♦ (v posebnem pomenu!), ♦modus♦ (v posebnem pomenu!), ♦vrsta♦, ♦parameter♦, ♦permutacija (vrste, serije)♦, ♦rotacija (vrste, serije)♦, ♦serija♦, ♦serialna glasba♦, ♦serialna tehnika (skladanja)♦, ♦serialni postopki♦, ♦skladanje od začetka♦, ♦trop♦.

‹M›, 553

ANG: square wave; NEM: Rechteckschwingung; FR: onde rectangulaire; IT: onda quadra.

ET: ♦Ton♦.

D: »(Naziv za) vrsto ♦pulznega vala♦, ki ga proizvaja ♦generator pravokotnega nihanja, tona, zvoka, vala♦, katerega zgornji in spodnji rob sta v razmerju 50: 50 (50 %). ♦Zvočni spekter♦ pravokotnega nihaja vsebuje vse neparne ♦parciale♦, ki so s ♦temeljnim tonom♦ v razmerju 1: 3: 5 … Njihova amplituda se namreč niža s proporcionalno rastjo frekvence. (Tretji ♦parcial♦ ima trojno frekvenco glede na ♦temeljni ton♦, vendar le tretjino njegove amplitude.)

Zaradi bogatega ♦spektra♦ ♦parcialov♦ pravokotni ton zveni trdo, svetlo, skoraj ostro. Zelo je primeren (tako kot ♦žagasti nihaj, ton, zvok, val♦) kot izhodišče za ♦subtraktivno sintezo zvoka♦.« (‹EN›, 183–184)

KM: Ob pridevniku »pravokotni« so navedeni nihaj, ♦ton♦, ♦zvok♦ in val zato, ker je v literaturi njihova raba enakopravna in so v tem kontekstu sopomenski. Naziv »pravokotni« prihaja iz ponazoritve p. n. z osciloskopom; vrsta nihajev ustvarja val; ♦ton♦ in ♦zvok♦ razumeta slušno zaznavanje teh nihajev oziroma vala.

GL: ♦elektronska glasba♦, ♦generator pravokotnega nihanja, tona, zvoka, vala♦, ♦pulzni val♦, ♦ton♦, ♦zvok♦.

PRIM: ♦žagasti nihaj, ton, zvok, val♦, ♦sinusni nihaj, ton, valovanje♦, ♦trikotni nihaj, ton, zvok, val♦ = (♦deltasti nihaj, ton, zvok, val♦).

‹DOB›, 201; ‹EH›, 276–277; ‹EN›, 191; ‹FR›, 86; ‹HU›, 75–76; ‹JON›, 293; ‹POU›, 200; ‹RIC›, II, 124

ANG: feedback, feed back (gl. KM); NEM: Rückkopplung, Selbsterregung; FR: feedback, réaction (gl. KM), rétroaction (‹TLF›, VIII, 720); IT: feedback, reazione.

D: »(Naziv za) vrnitev oziroma povratno delovanje izhodnega ♦signala♦ pri vhodu kakšnega prenosnega sistema. Razlikujemo negativno povratno vezavo, pri kateri se vhodni ♦signal♦ … manjša z izhodnim ♦signalom♦, in pozitivno povratno vezavo, pri kateri se oba ♦signala♦ seštevata. Pozitivna povratna vezava lahko povzroči nihanje sistema …, če vrnjeni ♦signal♦ ne oslabi dovolj.« (‹EN›, 202–203)

KM: FR-pojem »réaction« in IT-pojem »reazione« se pojavljata v ‹BR›, 48–49, kjer se »feedback« piše narazen (»feed back«).

KR V ‹DOB›, 72, se razlikujeta akustična p. v. in elektronska p. v. Namesto akustične, ki se omenja tudi v ‹EN›, 202–203, bi bilo primerneje govoriti o elektroakustični p. v. (v smislu D elektroakustike v ‹FR›, 25; gl. KR ♦elektroakustičnih glasbenih instrumentov♦), saj se mikrofonija, ki nastane zaradi neprimerne postavitve mikrofona v prostoru, pojmuje kot posledica akustične p. v.

Elektronska p. v. se nanaša npr. na različne načine uporabe ♦zanke♦, vendar se pojem v splošnem pomenu uporablja za pojasnjevanje določenih procesov komunikacije v teoriji komunikacij, torej kot teoretični model, ne pa kot naziv za funkcioniranje kakšnega tehničnega (elektroakustičnega ali elektronskega) sistema. Ta pomen nas seveda ne zanima. Zato se tudi v ‹G›, 191, govori izključno o tehnični p. v.

GL: ♦bio glasba♦, ♦zanka♦ = (loop).

‹CP1›, 239; ‹CP2›, 341; ‹EH›, 291; ‹FR›, 29

NEM: postserielle Musik.

ET: Lat. predl. post = po, pozneje; ♦serija♦.

D: Nenatančen naziv za pojave v glasbi ob koncu petdesetih let 20. stoletja, ki so nastali kot reakcija in nasprotovanje ♦serialni glasbi♦.

KM: Stockhausen je bil v STOCKHAUSEN 1978c: 550 izrazito kritičen do tega pojma: »Ko dandanes glasbeni pisci govorijo o ‘postserialni’ fazi, preprosto mislijo, da glasba zadnjih let ­zveni drugače, kot je zvenela v petdesetih letih, in ker očitno nimajo kakšnega drugega pojma za glasbo petdesetih let razen ♦serialne glasbe♦, naj bi bila sedanja glasba ‘postserialna’. Mar ni to skrajno banalno? Tisti, ki razume duh serialnega načina skladanja, se zaveda, da je ta duh pripomogel k zavesti nečesa, česar ni več moč ukiniti.«

KR: Pojem ni natančen, saj ♦serialne glasbe♦ ne obsega v najožjem smislu, tj. kot strog nadzor vseh ♦parametrov♦ v ♦predurejanju gradiva♦ in dobeseden prenos takšnih danosti v skladbo (kot npr. v Messiaenovem Modusu vrednosti in intenzitete ali v 1. knjigi Boulezovih Structures). Iz tipologije ♦serialne glasbe♦ (gl. ‹G›, 83–95; ‹GL›, 67–69; ‹KS›, 145–161; ‹RL›, 868) je znano zaporedje ♦točka♦ – ♦skupina♦ – ♦polje♦, ki je pravzaprav jedro, ki razkraja ♦serialno glasbo♦ v najožjem smislu.

Pojem ni tvorbeno nerazumljiv (kot npr. ♦postmodernizem♦, pri katerem ne vemo, kateri ♦modernizem♦ je izpodbit s predpono post-; gl. KR ♦postmodernizma♦), temveč svojo osnovo, tj. ♦serialno glasbo♦, označuje preveč omejeno. Zdi pa se, da je vendarle edini, ki razume in obsega vse pojave, ki so se pojavili kot reakcija ali nasprotovanje ♦serializmu♦ v najširšem smislu. Kljub njegovi popularnosti je priporočena previdnost pri uporabi.

GL: ♦aleatorična glasba♦, ♦aleatorika♦, ♦skupina, skupinska skladba♦, ♦improvizacija♦, ♦mikropolifonija♦, ♦nedeterminacija♦ = (indeterminacija), ♦serialna glasba♦, ♦statistična glasba♦, ♦stohastična glasba♦, ♦strategijska glasba♦.

BLUMRÖDER 1985: 13; ‹KS›, 260; ‹M›, 559

ANG: gradual process; FR: processus graduel.

ET: Lat. processus = napredek, tek, iz procedere = iti naprej, napredovati, iz predl. pro = pred, za, v korist in cedere = iti, premikati se (‹KLU›, 563, 567–568) .

D: V skladateljski teoriji S. Reicha naziv za osnovni postopek, s katerim uresničuje svojo predstavo o ♦minimalni glasbi♦: »(S postopnim procesom) ne mislim na proces skladanja, temveč na skladbe, ki so procesi (dobesedno) … Zanimajo me perceptivni procesi. Želim slišati proces, ki se dogaja ob zvenenju glasbe … Kar me zanima, je enakost procesa skladanja glasbe in njenega sozvočja.« (REICH 1974: 9, 10)

KM: Takšna vrsta procesov v Reichovi ♦minimalni glasbi♦ je največkrat dosežena s ♦faznim premikom♦ (D 2).

GL: ♦fazni premik♦ (D 2) = ♦modulacija faze♦, ♦meditativna glasba♦, ♦minimalna glasba♦.

‹BOSS›, 144–145

ANG: postmodernism; NEM: Postmoderne; FR: postmodernisme.

ET: Lat. predl. post = potem; ♦modernizem♦.

D: 1) »Postmodernizem je bleščeč pojem, beseda, ki je v ustih vseh, o kateri se razpravlja po časopisih, revijah, knjigah najširšega področja. Dlje kot pa razprava traja, manj je jasno, kaj ta pojem zares pomeni … Iz begajoče razprave ne bi … smeli sklepati, da gre preprosto za slepljenje, za navidezne probleme. Kot poskus spoznavanja pomembnih teženj našega časa je ta razprava upravičena, celo nujna.« (DANUSER 1990: 82)

2) »Postmodernizem je lahko koristen pojem pri pisanju in razmišljanju o glasbi, ki ni več usmerjena v prihodnost, ampak je brezčasna po svoji vključujočnosti tolikšne človeške kulture, kolikor je lahko zaobjame njen skladatelj.« (‹GR›, 123)

KM: Pripona -izem običajno nakazuje naziv za slog, obdobje ipd. […].

KR: Problematičnost pojma izvira iz nedoločne osnove ♦modernizem♦, tako se lahko pojasni izrazita omejenost D 2 (ki na neprimeren način pravzaprav razvrednoti skladatelja), za katero ni toliko kriv samo njen avtor (ki v D ♦modernizma♦ p. tudi sam imenuje »neverjeten« – gl. ‹GR›, 122, in D ♦modernizma♦) kot sama nedoločnost pojma. Pri iskanju določil njegovega pomena nam ne pomaga niti ta formulacija J.-F. Lyotarda, vrhunskega strokovnjaka za p., v LYOTARD 1986: 126: »’post’ v ‘postmodernem’ ne označuje vrnitve, pogleda nazaj, ♦povratne vezave♦,¹ tj. ponavljanja, temveč proces s (predpono) ‘ana-‘, proces analize, anamneze, anagogije in anamorfoze, ki obdeluje ‘začetno pozabo’.«

P. je danes zelo popularen, ne glede na to, da ni znano, kaj točno pomeni. Če se že uporablja, potem bi bilo treba vedeti, kaj razumemo kot osnovo, ki je zanikana s predpono post-. (Specifikacija, ki se sugerira v D ♦modernizma♦, pomeni, da je p. nesmiseln pojem – kar je, kot je videti, res – prim. pomensko funkcijo predpone post- v ♦postserialni glasbi♦).

GL: ♦glasba 20. stoletja♦ (predvsem D 2), ♦nova preprostost♦ = (neue Einfachheit), ♦nova romantika♦.

PRIM: ♦moderna glasba♦, ♦moderna, glasbena♦, ♦modernizem♦, (♦postmoderna♦).

‹BOSS›, 133–137; KONOLD 1982; ‹M›, 519

1 V izvirniku so navedeni ANG-pojmi »come back«, »flash back«, »feed back«.

NEM: Postmoderne.

ET: Lat. predl. post = potem; ♦moderna glasba♦.

KR: Čeprav je pojem germanizem, ga je smiselno razlikovati od ♦postmodernizma♦ kot oznako za obdobje, ki sledi modernizmom ♦glasbe 20. stoletja♦. V tej skupini pojmov je izjema »glasbena moderna« (gl. ♦moderna, glasbena♦), pojem – četudi germanizem –, ki se je udomačil v slovenskem jeziku kot oznaka za dobo, tako da mu je nesmotrno oporekati uporabno vrednost.

PRIM: ♦postmodernizem♦.