Avtor: leon

ANG: frame notation; NEM: Rahmennotation.

ET: Lat. notatio = beleženje, označenje, iz notare = označiti, obeležiti, iz nota = znak, znamenje, pisan znak (‹KLU›, 508).

D: »(Naziv za vrsto notacije, v kateri) obstaja možnost izbire znotraj trdno zastavljenih meja.« (KARKOSCHKA 1966: 57)

KM: U KARKOSCHKA 1966: 60 je naveden naslednji primer iz skladbe Topofonica (1960) Boguslawa Schäfferja (v njegovem predgovoru je pojem prvič omenjen):

GL: ♦grafična notacija♦, ♦notacija z napotki♦.

‹FR›, 32; ‹GR6›, XIII, 414; ‹KS›, 168–170

ANG: treble filter (gl. KR); NEM: Oktavbandpaß, Oktavfilter, Oktavsieb (zastar.); FR: filtre des aigus; IT: filtro d’ottava.

ET: Lat. octavus = osmi; ♦filter, filtri♦.

D: »(Naziv za) ♦pasovno sito♦ s prepustnim področjem ene oktave. Spodnji in zgornji mejni frekvenci sta vedno v razmerju 1: 2.« (‹EH›, 238)

KR: ANG pojem »treble filter« je naveden v ‹L›, 400. V drugi strokovni literaturi ga ni moč najti.

GL: ♦elektronska glasba♦, ♦filter, filtri♦.

PRIM: ♦filter formantov♦ = filter zvokov(n)e barve, ♦filter z nadzorom napetosti♦ = (VCF) = (voltage-controlled filter), ♦filter šuma♦, filter zvokov(n)e barve = ♦filter formantov♦, ♦nizkopasovno sito♦, ♦pasovno sito♦, ♦pasovna zapora♦, ♦univerzalno sito (filter)♦, ♦visokopasovno sito♦.

‹HI›, 327; ‹RL›, 288

ANG: octatonic scale.

ET: Grš. oktṓ = osem; ♦ton♦.

D: »(Naziv za) ♦sintetično lestvico♦ z osmimi ♦toni♦, ki ustreza drugemu Messiaenovemu ♦modusu z omejenimi možnostmi transpozicije♦ … z značilnim izmenjavanjem poltona in celega tona (male in velike sekunde). Uporabil jo je tudi Stravinski v Svadbi v naslednji obliki:«

(‹JON›, 196–197)

KM: O. I. sodi med ♦večtonske lestvice♦ in je identična ♦simetrični lestvici♦.

GL: ♦lestvica♦, ♦modus z omejenimi možnostmi transpozicije♦, ♦sintetična lestvica♦, ♦večtonska lestvica♦.

PRIM: ♦simetrična Iestvica♦.

‹FR›, 60

ANG: off-beat, offbeat, weak beat; NEM: off-beat, Off-Beat, schwacher Taktteil, schlechter Taktteil; FR: off-beat, temps faible; IT: off-beat, tempo debole.

ET: ANG = izven dobe, zraven dobe; ♦beat♦.

D: »(V ♦jazzu♦ naziv za) neznatno, a vendar opazno oddaljenost (razmik) od melodičnega akcenta in dobe osnovnega ♦metra♦ (♦beat♦) … (Z off-beatom) se v ♦jazzu♦ dosegata značilen ♦drive♦ in ♦swing♦.« (‹MELZ›, Il, 720)

KM: ANG pojem »weak beat« in NEM-, FR- in IT-ustreznice, ki odstopajo od izvirnika, so ponujeni v ‹BR›, 140–141.

KR: O. b. ni treba (in ni mogoče) prevesti v slovenščino.

GL: ♦jazz♦.

PRIM: ♦beat♦ (D 1).

‹BKR›, Ill, 224; ‹GRJ›, II, 265; ‹GR6›, XIII, 509; ‹HI›, 326; ‹HK›, 265–266; ‹KN›, 144; ‹RL›, 648

NEM: Fensterpartitur.

ET: Iz srednjeveške lat. partitura = razdelitev, iz lat. pars = del, iz 17. stoletja v IT (‹KLU›, 529).

D: »(Naziv za) vrsto partiture, v kateri se morajo na določeni kombinaciji listov izrezati okna …, pod katerimi se pojavljajo note. Izvajajo se po metričnih in dinamičnih oznakah, ki so ostale okoli izrezanega okna.« (‹KS›, 174)

KM: V KARKOSCHKA 1966: 55 so navedeni Pousseurovi Caractères (1961) za klavir (gl. zgoraj) kot primer o. p.

Gre za neoštevilčen list, ki ga lahko vstavimo med ostale liste. Okoli okna, ki ga je zaradi verbalnih napotkov treba izrezati, so metrične in dinamične oznake.

S kombinacijo listov in rezanjem oken se fiksen zapis v Pousseurovih Caractères pretvori v ♦odprto obliko♦.

GL: ♦aleatorika♦, ♦odprta oblika♦.

PRIM: ♦krožna partitura♦.

ANG: open form; NEM: offene Form; FR: forme ouverte; IT: forma aperta.

ET: Lat. forma = oblika.

D: 1) »’Klavierstuck XI’ … prenaša ideje ♦časovnega polja♦ v veliko obliko (formo) … ‘glasba’ ne obstaja brez njene uresničitve v ♦zvoku♦ … Instrumentalna glasba se vse bolj izogiba ponavljanju, mehaničnosti, s tem tudi reprodukciji …; vse bolj zahteva interpreta, ki je … v oblikovanju¹ odprt, nepredvidljiv in soustvarjalen.« (STOCKHAUSEN 1964b: 69)

2) »Z ‘odprto obliko’ je treba najprej razumeti dela, kjer so posamezni odlomki fiksirani in nespremenljivi, zaporedje delov pa je variabilno in se prepušča interpretu. Variabilnost je estetsko sicer fikcija. Za poslušalca ne obstaja; sprejema verzijo, ki jo sliši, ne pa drugih možnih verzij, ki bi jih interpret lahko izbral. ♦Variabilna oblika♦ (forma) na papirju je pri izvedbi fiksirana; čeprav je forma kategorija, ki se nanaša na rezultat, ki ga slišimo, ne pa na metodo, potem ‘odprta oblika’ ni ‘odprta’.« (DAHLHAUS 1966a: 74)

3) »(Naslov) ‘O teoriji odprte forme’ ne želi reči, da o tem problemu že obstaja sklenjena teorija. Nasprotno, naslov namiguje na sodobno nemožnost (obstoja) takšne teorije. Pravzaprav splošni pojem ‘odprta oblika’, v katerem se združujejo gibljivost, variabilnost, večpomenskost in druga, precej različna načela, samo prikriva formo.« (BOEHMER 1967: 5)

KR: V D 1 je odprtost oblike (forme) omenjena prvič, in sicer v povezavi s posebnimi nalogami interpreta, čeprav je Stockhausenov Klavierstück XI primer za ♦večpomensko obliko♦ kot podvrsto o. o. D 2 in 3 izražata razumljivo kritičnost do pojma, pri čemer je D 3 posebej zanimiva, saj izhaja iz edine strokovne razprave, kjer se je poskušala utemeljiti »teorija odprte oblike«. Sicer so skoraj vse določitve pomena tega pojma enako kritične (gl. o tem tudi ‹GL›, 70–71), vendar se enaki vrsti kritičnosti lahko izpostavijo vsi pojmi, ki s svojim pomenom skušajo rešiti odnos med vsebino (gradivom) in obliko (formo) v ♦glasbi 20. stoletja♦ (gl. KR ♦individualne oblike♦).

V ‹MELZ›, Il, 714, je o. o. dojeta kot sopomenka ♦variabilne♦ ali mnogopomenske oblike. ♦Variabilna oblika♦ je sicer manj »večpomenska« od mnogopomenske oblike (gl. KR ♦individualne oblike♦ in ♦mobilne oblike♦; mnogopomensko obliko je namreč bolje zamenjati z ♦večpomensko obliko♦ – gl. KR ♦večpomenske oblike♦).

GL: ♦aleatorika♦, ♦improvizacija♦, ♦nedeterminacija♦ = (indeterminacija), ♦work in progress♦ = (delo v nastajanju).

PRIM: ♦individualna oblika♦, ♦mobilna oblika♦ = (spremenljiva oblika), ♦trenutek, trenutna oblika♦, ♦variabilna oblika♦, ♦večpomenska oblika♦.

BLUMRÖDER 1984a; ‹BOSS›, 113–120; ‹CAN›, 403; ‹EH›, 235–236; ‹G›, 139–146; ‹GR›, 132 = sopomenka ♦mobilne oblike♦; ‹IM›, 272; ‹M›, 549; ‹P›, 221; ‹RAN›, 561 = vodilka k: ♦aleatorični glasbi♦; ‹SLON›, 1473; ‹V›, 531

1 V izvirniku: »Formgebung« (gl. KM ♦individualne oblike♦).

ANG: ring modulator, ring-modulator, balanced modulator; NEM: Ringmodulator; FR: modulateur à anneau, modulateur en anneau; IT: modulatore ad anello.

ET: ♦Modulator♦.

D: »(Naziv za) napravo široke uporabe, ki obstaja samostojno ali kot ♦modul♦ kakšnega ♦sintetizatorja♦, ki iz mešanice dveh virov ♦zvoka♦ proizvaja nove značilnosti. Zanje je značilen neharmonski ♦zvočni spekter♦, tako dobimo surove, kovinske … zvočne ­♦strukture♦, podobne ♦zvoku♦ zvonca ali celo ♦šumu♦ … Na primeru obdelave dveh ♦sinusnih nihajev♦ se lahko opiše način delovanja obročnega modulatorja. Če na oba vhoda naprave privedemo npr. dva ♦sinusna nihaja♦ s frekvenco 500 Hz in 300Hz, ju bo obročni modulator seštel in odštel tako, da se bosta ob izhodu pojavila dva ♦sinusna nihaja♦ z 800 Hz (= 500 + 300 Hz) in 200 Hz (= 500–300 Hz). Predhodnih frekvenc se zaradi dušenja ne sliši več … Če enega izmed ♦sinusnih nihajev♦ zamenjamo z nihajem, ki je bogat s ♦parciali♦ (npr . z ♦žagastim nihajem♦), dobimo vsote in razlike vseh njegovih ♦parcialov♦ z drugim ♦sinusnim nihajem♦, kar posledično vpliva na spremembe v ♦zvokov(n)em spektru♦. Mnogo bolj zapleteno se oblikuje ♦zvočni spekter♦ pri obročni ♦modulaciji♦ dveh ali več nihajev, ki so bogati s ♦parciali♦, ali neharmonskih ♦signalov♦, ki se bližajo ♦šumu♦ (npr. govora in ♦šuma♦). S kombinacijo elektronsko proizvedenih nihajev in govora dobimo učinkovito popačenje človeškega glasu, kar se pogosto uporablja kot ‘glas robota’. Obročni modulator omogoča tudi sintezo … harmonskih ♦sinusnih nihajev♦ (ali tudi drugih oblik nihanja), če je ustvarjeno razmerje v celih številih (npr. 2: 3) med frekvencama dveh nihajev, ki ga je treba potem ohraniti tudi pri izvedbi. (Pri ♦sintetizatorju♦ je treba zato oba ♦oscilatorja z nadzorom napetosti♦, katerih ♦signal♦ vodi v obročni modulator, na enak način upravljati s tipkovnice.)« (‹EN›, 199–200)

GL: ♦elektronska glasba♦, ♦modul♦, ♦modulacija♦, ♦modulator♦, ♦sintetizator♦ = (synthesizer).

‹BASS›, II, 124; ‹CH›, 294; CHION-REIBEL 1976: 231; ‹CP1›, 242; ‹DOB›, 135–136; ‹EH›, 289–290; ‹FR›, 75–76; ‹GR›, 152; ‹GRI›, III, 249; ‹GR6›, XVI, 45–46; ‹HK›, 323–324; ‹HU›, 85–86; ‹IM›, 322; ‹JON›, 254; ‹KN›, 174; ‹L›, 479; ‹POU›, 203; ‹RAN›, 709; ‹RIC›, II, 124

ANG: (row, set) inversion; NEM: Umkehrung (der Reihe); FR: renversement (de la série); IT: inversione, rivolto (della serie).

ET: ♦Serija♦.

D: V terminologiji ♦glasbe 20. stoletja♦, posebno v ♦dvanajsttonski♦ in ♦serialni tehniki♦, naziv za eno od ♦oblik vrste, serije♦, do katere pride tako, da se rastoči intervali ♦osnovne oblike vrste♦ spremenijo v padajoče, ali obratno.

♦osnovna oblika vrste, serije♦:

obrat vrste, serije:

(A. Schönberg, Variacije za orkester, op. 31)

GL: ♦dvanajsttonska tehnika (skladanja)♦ = (♦dodekafonija♦), ♦dvanajsttonska vrsta, serija♦, ♦oblika vrste, serije♦, ♦serialna tehnika (skladanja)♦.

PRIM: (♦inverzija [vrste, serije]♦), ♦osni ton♦, ♦osnovna oblika (vrste, serije)♦ = (♦Grundgestalt♦), ♦rakov postop (vrste, serije)♦ = (♦retrogradna oblika [vrste, serije]♦), ♦rakov obrat (vrste, serije)♦ = (♦retrogradna inverzija [vrste, serije]♦).

‹APE›, 143–144; ‹BASS›, II, 65; ‹BKR›, IV, 281; ‹CAN›, 156; ‹CH›, 305; ‹FR›, 44; ‹JON›, 141–142; ‹L›, 614; ‹M›, 102–103; ‹MELZ›, II, 715–716; ‹MI›, Ill, 562–563; ‹RAN›, 403–404; ‹RIC›, II, 73; ‹VO›, 107

ANG: noiseband; NEM: Geräuschband, Rauschband.

D: 1) »(Naziv za) omejeno ♦območje♦ naključnih frekvenc, do česar navadno pride z obdelavo ♦belega šuma♦ s ♦pasovnim sitom♦.« (‹FR›, 59)

2) »(Naziv za) ♦šum♦ z določeno ♦pasovno širino♦, ki je glede na to enak ♦obarvanemu šumu♦.« (‹EH›, 274)

KM: D sta povsem sopomenski, uporabljata le različne nazive.

O (zanemarljivi) razliki med NEM-pojmoma »Geräusch« in »Rausch(en)« gl. KM ♦šuma♦.

GL: ♦frekvenčni pas♦ = pas, ♦obarvani šum♦, pas = ♦frekvenčni pas♦, ♦šum♦.

‹H›, 386