KVADROFONIJA = ♦TETRAFONIJA♦

ANG: quadrophony; NEM: Quadrophonie; FR: quadrophonie; IT: quadrifonia.

ET: Lat. quattuor = štiri (‹KLU›, 573); grš. phōnḗ = glas, ♦zvok♦ (‹KLU›, 544).

D: »(Naziv za) postopek štirikanalnega … prenosa, ki za razliko od monofonije1 ponuja zelo natančno prostorsko informacijo ter pri reprodukciji omogoča lokalizacijo prenesene zvokovne informacije. Za razliko od ♦stereofonije♦, pri kvadrofoniji ne obstaja samo enosmerna povezanost z leve proti desni, temveč tudi spredaj iz zadaj. Za kvadrofonski prenos morajo biti vsi prenosniki vsaj četverni: za snemanje so potrebni štirje mikrofoni, za shranjevanje ♦zvoka♦ štirje neodvisni spomini, tj. štirje magnetofonski trakovi za štiri kanale oz. štirikanalni magnetofon, za reprodukcijo pa štirje ojačevalci in enako število zvočnikov na predpisanih položajih.« (‹EN›, 186)

KM: Zanimiv pojem je»monofonija«, ki v glasbi pomeni enoglasje, v terminologiji elektroakustike pa ima očitno tudi nov pomen, ki je določen v D (gl. tudi ‹EN›, 155).

PRIM: ♦stereofonija♦, ♦tetrafonija♦.

‹BASS›, IV, 39–40; ‹BKR›, III, 342; ‹EH›, 269; ‹FR›, 71; ‹HI›, 272–273; ‹HU›, 63; ‹P›, 156

1 V izvirniku je »Monophonie«.

KROŽNA PARTITURA

NEM: Kreispartitur.

ET: Srednjeveško lat. partitura = delitev, razdelitev, od pars = del, od 17. stoletja tudi v IT (‹KLU›, 529).

D: Naziv za partituro v kateri je črtovje položeno krožno, dodatna navodila za realizacijo pa se napisana na prozornem traku, ki se lahko vrti okrog središča tega krožnega črtovja.

KM: V ‹KS›, 174, in v KARKOSCHKA 1966: 55, se kot primer krožne partiture navaja edino Refrain (1959) za tri izvajace (na klavirju, čelesti in vibrafonu) K. Stockhausena. Na levi je prozorni trak z navodili za interpretacijo krožnega črtovja, v sredini pa je celotna krožna partitura z enim izmed možnih položajev traku.

KROŽNA PARTIRURA: Stockhausen, Refrain

Zaradi mobilnosti traku z navodili se fiksni zapis v krožnem črtovju pri Refrainu pretvarja v ♦odprto obiko♦.

GL: ♦aleatorika♦, ♦odprta oblika♦.

PRIM: ♦oknasta partitura♦.

KROMATIZEM = ♦KROMATIKA♦

EN: chromaticism; NEM: Chromatik; FR: chromatisme; IT: cromatismo.

ET: Grš. chrôma = ♦barva♦, v glasbi: vrsta ♦lestvice♦.

D: (Skoraj) isto kot ♦kromatika♦.

KM: Kromatizem je v slovenščino očitno prišel kot dobesedni prevod ANG-, FR- in IT- pojmov, čeprav pomeni isto kot ♦kromatika♦, ki je očitno NEM-porekla.

Pripona -izem navadno sugerira naziv sloga, obdobja in podobno […] in bi se tukaj moral nanašati na slog (težje na obdobje), ki ga določa stanje gradiva (gl. ‹LARE›, 317–318). Vseeno pa bi bilo pfretirano govoriti o »hiperkromatizmu« oz. »ultrakromatizmu« (gl. ♦hiperkromatika♦, oz. ♦ultrakromatika♦).

KR: Kromatizem je navkljub priponi -izem povsem enakega pomena kot ♦kromatika♦.

GL: ♦pandiatonika♦.

PRIM: ♦kromatika♦.

‹APE›, 56; ‹BASS›, I, 736; ‹CH›, 296; ‹DG›, 158; ‹GR›, 49 = samo pridevnik »chromatic«; ‹HO›, 202–205; ‹IM›, 73; ‹L›, 103–104; ‹MI›, I, 545–546; ‹P›, 108; ‹RAN›, 164, 165; ‹RIC›, I, 576–578; ‹V›, 142

KROMATIKA = ♦KROMATIZEM♦

ANG: chromaticism; NEM: Chromatik; FR: chromatique (pridevnik), Chromatisme; IT: cromatismo.

ET: Grš. chrôma = ♦barva♦, v glasbi: vrsta ♦lestvice♦.

D: »1. (Naziv za) sosledje polstopinj, ki nastajajo z zvišanjem ali znižanjem ♦tonov♦ diatonske ♦lestvice♦. 2. (Naziv za) tonski ♦sistem♦, ki ima za osnovo delitev oktave na dvanajst enakih temperiranih delov (tj. temperiranih malih sekund – op. N. G.).« (‹HI›, 94–95)

KM: Kromatika ni eminenten pojem terminologije ♦glasbe 20. stoletja♦, se pa tukaj vseeno navaja zaradi sestavljank, ki so nastale iz njega kot osnove (♦hiperkromatika♦, ♦ultrakromatika♦), ki pa so pomembne v termonologiji ♦glasbe 20. stoletja♦.

V KM ♦celostopinjske lestvice♦ se razlaga, zakaj je v ta Pojmovnik uvrščena kromatična ♦lestvica♦ kot tista, ki lestvično uporablja kromatično zgradbenost.

GL: ♦hiperkromatika♦ = ♦ultrakromatika♦, ♦kromatični klaster♦, ♦ultrakromatika♦ = ♦hiperkromatika♦.

PRIM: ♦kromatizem♦.

‹APE›, 56; ‹BKR›, I, 250–251; ‹CAN›, 115–116; ‹DG›, 158; ‹GR›, 49 = samo pridevnik »chromatic«; ‹GR6›, IV, 377–378 = samo pridevnik »chromatic«; ‹HO›, 202–205; ‹IM›, 73; ‹L›, 103–104; ‹LARE›, 317; ‹MELZ›, II, 390; ‹MGG›, III, 405–407; ‹MI›, I, 545–546; ‹P›, 108; ‹RAN›, 164, 165; ‹RIC›, I, 576 = pridevnik »cromatico«; ‹HU›, 172–173; ‹V›, 142

KROMATIČNI KLASTER

ANG: chromatic cluster.

ET: Grš. chrôma = ♦barva♦, v glasbi: vrsta ♦lestvice♦; ♦klaster♦.

D: »(Naziv za) ♦cluster♦, ki je sestavljen iz malih sekund.« (‹FR›, 14).

KM: Za razliko od ♦diatoničnega klastra♦ se k. k. v COWELL 1969 ne omenja, kar ni čudno, če vemo, da se je Cowell povsem zavedal tega, da je lestvični ♦sistem♦ za gradnjo ♦klastrov♦ nehierarhizirana kromatična ♦lestvica♦ (gl. D in KR – t. a ♦klastra♦), katere nehierarhiziranost je hotel zaobiti pri obravnavi oz. konstruiranju ♦klastrov♦ (gl. npr. ♦diatonični klaster♦).

GL: ♦agregat♦ (D 1), ♦klaster♦, ♦kromatika♦ = ♦kromatizem♦.

PRIM: ♦diatonični klaster♦.

KRIŽNA RITMIKA

ANG: counter–rhythm (gl. KR), cross–rhythm, cross rhythm; NEM: Gegenrhythmus (gl. KR), Polyrhytmik (‹RL›, 740); FR: contre–rhythme (gl. KR), IT: ritmo contrastante (gl. KR).

ET: ♦Ritem♦.

D: 1) »(Naziv za) hkratno uporabo nasprotujočih si ritmičnih obrazcev, npr. dve noti proti trem (triole), ali nasprotujočih si poudarkov, npr. 3/4 ♦meter♦ proti 6/8 ♦metru♦.« (‹APE›, 74)

2) »(Naziv za) ritmične obrazce, npr. dve noti proti trem, tri proti štirim, dve proti petim itn. Včasih se pojem nepravilno uporablja za označevanje bimetrične sheme, kot je npr. 2/4 proti 3/4.«

(‹FR›, 19)

3) »(Naziv za) ♦ritem♦, znotraj katerega se pravilnemu obrazcu poudarkov iz prevladujočega ♦metra♦ zaperstavlja nasprotujoči obrazec, ne pa le kratkotrajno izogibanje, ki prevladujoči ♦meter♦ pusti v osnovi nedotaknjen.« (‹RAN›, 216)

KM: V D 1 se v primeru za nasprotujoče si poudarke (3/4 ♦meter♦ proti 6/8 ♦metru♦ – prevod je dobeseden, čeprav bi bilo namesto ♦metra♦ v tem kontekstu bolje uporabiti ♦mera♦!) pravzaprav sugerira ♦polimetrika♦. Sicer pa je sploh vprašljivo, kako lahko 3/4 in 6/8 ♦meter♦ tvorita nasprotujoče si poudarke, če sta sorazmerno skladna: 6/8 ♦meter♦ izhaja iz sorazmernega zmanjšanja četrtinke kot taktovske enote v 3/4 ♦metru♦ na osminko. V D 2 sta k. r. in ♦polimetrika♦ jasno ločena (bimeter je vrsta ♦polimetrike♦ z dvema ♦metroma♦ tj. ♦taktovskima načinoma♦!). V D 3 se k. r. tudi poskuša kar se da natančo ločiti od ♦metra (v nadaljevanju je vodilka k: ♦sinkopacija♦ in ♦poliritmika♦).

V D 4 ♦poliritmike♦ se k. r. skuša ločiti od ♦poliritmike♦, in sicer v smislu, da gre za njen preprostejši tip. Vendar se tudi tam omenja primer za ♦polimeter♦ (3/8 proti 3/4).

KR: ANG pojem »counter-rhythm«, NEM pojem »Gegenrhythmus«, FR pojem »contre-rythme« in IT pojem »ritmo contrastante« (ki še zlasti ni sopomenski s prejšnjimi pojmi, ker pomeni »kontrastirajoči ♦ritem♦«), ki so omenjeni v ‹L›, 223, je treba previdno sprejemati, saj je očitno, da so nastali z dobesednim in nepremišljenim prevodom problematičnega NEM pojma »Gegenrhythmus«, ki ga nismo srečali v pregledani literaturi.

N. r. je treba jasno ločevati od ♦poliritma♦ in ♦polimetrike♦, četudi se njuna ločenost zdi problematična (gl. KM ♦poliritma♦, kjer se opozarja, da je NEM pojem »Polyrhythmik«, po ‹RL›, 740, ustreznica ANG pojma »cross rhythm«; vendar prim. tudi KR ♦poliritmike♦). Glede na D 4 ♦poliritma♦ lahko k. r. zares štejemo za bolj preprosto varianto ♦poliritma♦, vendar ga ne smemo, kot je narejeno v D, mešati s ♦polimetrom♦. Zgled v D 2 je preveč preprost, vendar nam lahko rabi kot natančen obrazec za dojemanje k. r. kot posledice nasprotovanja različnih ♦ritmov♦, vendar znotraj istega ♦metra♦. Naslednji zgled iz Messiaenove Chronochromie (1959–60) za veliki orkester (št. 14 v Uvodu) je tipičen za k. r., ki mu, zaradi izrazite kompleksnosti odnosov med različnimi ritmičnimi sloji, lahko rečemo tudi ♦iracionalni ritem♦:

KRIŽNI RITEM: Messiaen, Chronochromie

GL: ♦iracionalni ritem♦, ♦polimeter♦ = (♦polimetrija♦) = (♦polimetrika♦), ♦poliritem♦ = (♦poliritmija♦) = (♦poliritmika♦), ♦ritem♦.

‹GR6›, V, 64

KRIŽNA MODULACIJA

ANG: cross modulation; NEM: Kreuzmodulation.

ET: ♦Modulacija♦.

D »Naziv za možnost upravljanja s ♦sintetizatorjem♦ z najmanj dvema ♦oscilatorjema z nadzorom napetosti♦, tako da en ♦oscilator♦ upravlja drugega. Križna modulacija je torej praktično vedno ♦modulacija frekvence♦, ki služi predvsem za elektronsko ♦sintezo zvoka♦. (‹EN›, 119)

GL: ♦elektronska glasba♦, ♦modulacija♦.

PRIM: ♦modulacija amplitude♦ = (AM) = (amplitude modulation), ♦modulacija fraze♦ = ♦fazni pomik♦ (D 1), ♦modulacija frekvence♦ = (FM) = (frequency modulation), ♦modulacija zvokov(n)e barve♦.

KRAUT ROCK

ANG: kraut rock; NEM: Kraut Rock, Krautrock.

ET: NEM Kraut = (kisl) zelje; ♦rock, rock glasba♦.

D: »Kraut rock je izraz s katerim Britanci s prijazno prevzetnostjo imenujejo nemško, včasih pa tudi nizozemsko in francosko ♦rock glasbo♦.« (‹KN›, 117).

KR: Kraut rock ni natančen tehnični pojem niti strokovni izraz (gre bolj za določen žargon ♦rock glasbe♦), se pa pogosto uporablja v anglosaškem prostoru za poudarjanje domnevnih razlik med izvirno – torej anglosaško – in »tisto drugo« ♦rock glasbo♦. Iz nejasnosti teh razlik izhaja tudi nenatančen pomen pojma.

GL: ♦rock, rock glasba♦.

‹HK›, 216–217

KONKRETNA GLASBA = (♦MUSIQUE CONCRÈTE♦)

ANG: musique concrète, concrete music; NEM: musique concrète, konkrete Musik; FR: musique concrète; IT: musique concrète, musica concreta.

ET: Lat. concretus = (dobesedno) zraščen, zgoščen, od concrescere = zrasti skupaj, zgostiti se, od cum = skupaj, z, in crescere = rasti (‹KLU›, 395, 398).

D: 1) »(Naziv za) posebno tehniko skladanja, ki jo je poimenoval njen začetnik Pierre Schaeffer. Konkoretna glasba izhaja iz konkretnega, eksperimentalno realiziranega gradiva, medtem ko se glasba drugače koncipira abstraktno, zapisuje s simboličnimi notami in konkretizira šele z glasbili. Konkretna glasba se je rodila iz želje po tem, da se izrazna sredstva razširijo kolikor je mogoče zunaj tonskih meja, utrjenih v tradicionalni glasbi, ter predstavlja eno izmed zadnjih sorodnih prizadevanj, ki so se pojavila v toku stoletja. Za njen začetek imamo delo Études aux chemins de fer, aux Touriquets, aux Casseroles, ki ga je leta 1948 realiziral P. Schaeffer, po tem ko se je daljši čas ukvarjal z raziskovanjem ♦šumov♦ in je prišel do zamisli, da posnete ♦zvoke♦ uporabi po ♦sistemu♦ ♦montaže♦ na gramofonskem krožniku. Od prvih glasbenih ♦kolažev♦ je Schaeffer s pomočjo svojih sodelavcev prešel na nadaljnje eksperimentiranje in realizacijo s pomočjo magnetofona in ostalih elektroakustičnih naprav, med katerimi se na prvem mestu ♦fonogen♦, ki omogoča tako kromatično kot tudi kontinuirano (glissando) transpozicijo ♦zvočnega objekta♦; ♦morfofon♦ in nekateri drugi aparati prav tako izpopolnjujejo tehnični postopek, iz katerega izhaja estetski izraz. Središče eksperimentiranja in raziskovanja se nahaja v laboratoriju Francoske radio – difuzije in televizije v Parizu, kjer je delovala Groupe de Recherche de musique concrète. Pod vodstvom P. Schaefferja so v njej delali Pierre Henry, Jacques Poullin, Michel Philippot, Bernard Collin, Philippe Arthuys in drugi. Po intermezzu, ko so ob asistenci članov skupine konkretno glasbo pisalo tudi nekateri ‘zunanji’ skladatelji (D. Milhaud, K. Stockhausen, H. Sauguet, O. Messiaen, P. Boulez, H. Scherchen), je Schaeffer leta 1958 ustanovil Groupe de Recherches Musicales, katere člani so bili Ivo Malec, Roman Haubenstock-Ramati, Michel Philippot, Yannis Xenakis, Luc Ferrari, François-Bernard Mâche in drugi. Njihov cilj ni bil samo skladanje, temveč tudi temeljito in sistematično raziskovanje in odkrivanje znanstvenih metod na področju, ki povezuje glasbo in akustiko.« (‹MELZ›, II, 359).

2) »♦Eksperimenti♦, ki jih je P. Schaeffer delal s ♦šumi♦, so ga leta 1948 pripeljali do ideje, da spreminja ♦zvoke♦, posnete na gramofonsko ploščo ali na magnetofonski trak. To je bilo izhodišče prvih ♦eksperimentov♦ s konkretno glasbo. Če tradicionalna glasba uporablja ♦zvoke♦ … glasbil, ♦elektronska glasba♦ pa izključno električno1 pridobljene ♦zvoke♦, potem konkretna glasba črpa svojo zgradbo iz vseh področij slišnega: iz evropskih in (izvenevropskih) glasbil, iz izvenglasbenega izvira ♦zvoka♦, iz naravnih ♦zvokov♦, iz električno proizvedenih ♦šumov♦ ali ♦zvokov♦. Po snemanju na ploščo ali trak se zbirajo fragmenti ♦zvoka♦ in z aparati (npr. s ♦fonogenom♦) se ponovno združujejo in mešajo. Konkretna glasba izhaja iz predpostavke, da je glasbena vrednost prvin in tako pridobljenih sestavljenih ♦zvokov♦ povsem neodvisna od njihovega porekla in da je povezana izključno z merili slišne zaznave. Pomembno je, da od teh meril trije ♦parametri♦ (♦višina♦, ♦intenziteta♦ in ♦trajanje♦), ki jih je ♦elektronska♦ glasba porinila v prvi plan, lahko zaznamujejo le omejeno število ♦zvokov♦, za razliko od stvarnega obilja ‘concret sonore’ glede ♦barve♦, ♦gostote♦, ♦dinamike♦ in drugih lastnosti … Konkretna glasba je naletela na odziv, pa tudi na odpor po celem svetu. ♦Music for tape♦ W. Ussachevskega in ♦eksperimenti♦ J. Cagea (♦preparirani♦) so izhajali iz podobnih predpostavk, Honeger, Milhaud, Messiaen, Sauguet, Scherchen in Varèse pa so naredili vse, da bi se približali konkretni glasbi, leta 1953 se je Boulez od nje spet oddalji. Kljub različnim usmeritvam (po metodi in duhovni nastrojenosti) v ♦eksperimentalni glasbi♦ je konkretna glasba začela dobivati mednaroden vpliv … Čeprav je Répertoire international des studios et des oeuvres (ki ga je priredila Schaefferjeva Groupe de recherches musicales) pokazal postopno približevanje različnih vrst ♦eksperimentalne glasbe♦, je pariška skupina ohranila svojo posebnost. Načela dela v njej bi lahko opisali takole: če je že glasba tukaj zato, da bi jo poslušali, potem mora tudi ♦eksperimentalna glasba♦ ostati konkretna v smislu, da se raziskovanja lastnosti ♦zvoka♦ ne morejo zadovoljiti s tistim, kar se predstavlja v zapisu ali kot akustični ♦parameter♦. Med raznimi ‘♦zvočnimi objekti♦‘, ki so nastali na različne načine, skladatelj izbira gradivo, ki se mu kot skupek ‘♦glasbenih objektov♦‘ zdi primerno v smislu dela kakega glasbenega jezika. Tudi električno proizvedeni ♦zvok♦ ♦elektronske glasbe♦ sodi v to zgradbo. Zaradi pomanjkljive živosti ne more … nadomestiti običajne (zgradbe). Preučevanje objektov in njihovih odnosov je predpogoj za univerzalno raziskovanje ♦struktur♦ različnih glasbenih jezikov.« (‹HU›, 618–619)

KM: Avtor D 1 je Ivo Malec, avtor D 2 pa je Pierre Schaeffer.

V D 1 se ♦elektronska glasba♦ sploh en omenja, v D 2 je stalno prisotna tekmovalnost med konkretno glasbo in ‘elektronsko glasbo♦, seveda s stalno prikrito kritiko ♦elektronske glasbe♦. Ta razlika je zelo pomembna v zgodovini pojma, opozoriti je treba na naslednje:
a) Sam Schaeffer je vedno skušal konkretno glasbo razlikovati od
♦elektronske glasbe♦. Kakor se vidi v D 2., jo pogosto zamenjuje z ♦eksperimentalno glasbo♦. V SCHAEFFER 1966: 25 je jasno, kaj se s tem misli: »Najpomembnejša t. i. elektronska dela, Beriov Omaggio a Joyce in Stockhausenov Spev mladeniča se obračata k vsem izvirom ♦zvoka♦ in sprožata dve sprostitvi: ena je v postopku druga pa v estetiki, ki iz nje izhaja. Ni pomembno, da pojem ‘♦elektronska♦‘ ostaja vezan za tako glasbo, ki je pravzaprav ♦elektroakustična♦. Jaz bi preferiral pojem ‘♦eksperimentalna♦‘ zato ker tisti, ki z magnetofonom povezuje instrumentalne in vokalne ♦zvoke♦ ter tiste, ki prihajajo iz elektronskih ♦generatorjev♦, ne more zanikati, da z njimi eksperimentira.« Ta nadomestek za ♦elektronsko glasbo♦ je seveda treba uporabljati previdno, kakor opozarja KR ♦eksperimenta, eksperimentalne glasbe♦.

b) Schaefferjevi nasledniki, tukaj gre za O. Messiaena, so tudi sami iskali nove pojme ki bi čim boljše pokazali razliko med konkretno glasbo in ♦elektronsko glasbo♦. Tako se npr. leta v MESSEIAEN 1959: 5 skuša konkretno glasbo nadomestiti z »glasbenimi raziskavami«: »Stara ‘konkretna glasba’ se zdaj imenuje ‘glasbene raziskave’. Ta manj natančen in obsežnejši pojem opozarja na spremembo … v še bolj metodični organizaciji dela, v notaciji partiture, v manjši vlogi ♦naključja♦.« Iz konca D 1 in 2 se prav tako vidi, da sam Schaeffer konkretno glasbo nujno povezuje z raziskovanjem.

c) V EIMERT 1966: 280 leta 1966 z določenim triumfom zavrača konkretno glasbo kot »zgodovinski pojem, ki se ga ne da več uporabiti za današnjo produkcijo.« Kakor se vidi v D 1 in 2, to ne drži.

d) Pojem se skuša zamenjati z ♦elektroakustično glasbo♦, v D in KR ♦elektroakustične glasbe♦ pa se opozarja na nenatančnost tega pojma.

e) Eden od specifičnih pojmov, ki se prav tako povezujejo s konkretno glasbo, je tudi ♦akuzmatika, akuzmatična glasba♦, je pa ta pojem nepriljubljen in preveč ezoteričen.

O drugih prizadevanjih po uvrščanju konkretne glasbe v ♦elektronsko glasbo♦ kot splošni pojem gl. D 12 in KR – t. 1 ♦elektronske glasbe♦.

KR: »Električno« v zvezi z ♦elektonsko glasbo♦ v D 2 bi bilo treba zamenjati z »elektronskim« (gl. KM ♦električnih glasbenih instrumentov♦, ♦elektroakustičnih glasbenih instrumentov♦ in ♦elektronskih glasbenih instrumentov, kjer se opozarja na razliko med »električnim« in »elektronskim« po ‹EH›, 74).

Kakor se vidi v D 1, se je pri nas uveljavil prevod FR-pojma, čeprav se v večini strokovne litetature v tujih jezikih, ki je tukaj konsultirana, pojem skoraj redno pojavlja v izvirni FR-obliki, seveda ne brez razloga: dobesedni pomen pojma zlahka omogoča prenašanje v pomenski kontekst, v katerem ima lahko z njim le posredno povezavo (gl. nor. D in KR ♦strojne glasbe♦).

V bolj poglobljenih znanstvenih in strokovnih besedilih se zato priporoča namesto konkoretne glasbe uporaba izvirnega FR pojma, še posebej, če se – kot z ♦elektronische Musik♦ (gl. KM ♦elektronische Musik♦ in KR ♦elektronske glasbe♦) – želi poudariti razliko med kölnsko in pariško orientacijo v začetku petdesetih let.

GL: ♦eksperiment♦,♦eksperimentalna glasba♦ (D 3), ♦fonogen♦, ♦glasbeni objekt♦ = (objet musical), ♦kolaž, kolažna tehnika skladanja♦ = (collage), ♦morfofon♦, ♦music for tape, tape music♦, ♦organizirani zvok♦, ♦studio za elektronsko glasbo♦ = (♦studio za elektronsko glazbo♦) = (♦elektronski studio♦) , ♦zvokovni objekt♦ = (objet sonore) = (zvočni objekt).

USP: ♦akuzmatika, akuzmatična glasba♦, ♦avtomatska glasba♦ = ♦računalniška glasba♦ (t. 2 v D), ♦elektroakustična glasba♦, ♦elektrofonska glasba♦, ♦elektronska glasba♦ = (♦elektronska glasba♦), ♦glasba za trak♦ = ♦(music for tape, tape music)♦, (♦musique concrète♦), ♦računalniška glasba♦ (t. 2 u D) = ♦avtomatska glasba♦, ♦sintetična glasba♦.

‹APE›, 67 = »»concrète music« (gl. tudi ♦glasbo 20. stoletja♦); ‹BASS›, II, 126–127 = »musica concreta«; ‹BKR›, V, 191 = »musique concrète«; ‹BKR›, V, 77 = »musique concrète«; ‹BOSS›, 33–36; ‹CH›, 296; ‹CP1›, 241 = »musique concrète«;‹CP2›, 342 = »musique concrète«; (EH), 171 = »konkrete Musik« (gl. tudi »musique concrète«; ‹FR›, 55–56 = »musique concrète«; ‹GR›, 126 = »musique concrète«; ‹GR6›, VI, 107 = »musique concrète«; ‹HI›, 247 = »konkrete Musik« (gl. tudi »musique concrète«); ‹HK›, 256 = »musique concrète«; ‹HO›, 241; ‹HV›, 23–27 = »musique concrète«; ‹IM›, 260 = »musique concrète«; ‹JON›, 178–180 = »musique concrète«; ‹KN›, 141 = »musique concrète«; ‹LARE›, 372–375; ‹M›, 549 = »musique concrète«; ‹MI›, I, 576–578; ‹P›, 145; ‹RAN›, 192 = »concrète music« (gl. tudi ‘elektroakustično glasbo’ kjer se, npr. na str. 280, navaja »musique concrète«); ‹RIC›, I, 518–519 = »musica concreta«; ‹SLON›, 1469 = »musique concrète«; ‹V›, 147 = »concrete music« (gl. tudi »musique concrète« ).

1 V izvirniku je »elektrisch«. Gl. KR.

error: Content is protected !!