JAZZ
ANG: jazz, Jazz 1880; NEM: Jazz, Jazzmusik, afroamerikanische Musikform; FR: jaz, musique de jazz, forme musicale afroaméricane; IT: jazz, musica jazz, forma musicale afroamericana.
ET: Nejasno, v angloameriško-kreolskem jeziku (19. stoletje?) je jazz pomenil: spolno dejanje, usmerjeno silo, hitrost, navdušenje, hitenje; izvirno različne ortografske verzije: jazz, jass, jaz, jas, ne samo kot samostalnik, tudi kot glagol in pridevnik (HUNKEMÖLLER 1976: 1).
D: »(Naziv za) raznovrstno zbirko slogov v 20. stoletju, pretežno instrumentalnih ter večinoma ustvarjenih s strani ameriških črncev. ♦Swing♦ in ♦improvizacija♦ sta osnovi nekaterih slogov, je pa poudarek na ♦zvočni barvi♦ edino kar je skupno vsem slogom, ki se imenujejo ♦jazz♦, ne glede na to, ali so funkcionalni ali umetniški, popularni ali ezoterični, instrumentalni ali vokalni, improvizirani ali skladani, ♦hot♦ ali ♦cool♦. Jazz se prepleta z drugimi žanri. Vedno je bil povezan z ♦bluesom♦ … V svoji mladosti je vpijal instrumentacijo, večtematsko ♦strukturo♦, želi izrazito ♦tonaliteto♦ in ♦ritme♦ iz glasbe ameriških koračnic in ♦ragtimea♦, harmonske ♦barve♦ iz klavirske glasbe skladateljev, kot sta Debussy in Ravel, melodije in oblike iz ameriške popularne pesmi in ♦ritme♦ iz latinskoameriških plesov … Pozneje je vključil figure za spremljavo in elektronske inovacije v ♦rocku♦ in ♦soulu♦, prav tako pa tudi postopke, ki niso pripadali zahodnji glasbi, posebej glede na afriška in brazilska tolkala.« (‹RAN›, 413–414)
KM: NEM, FR in IT ekvivalenti ANG izvirnika, ki od njega odstopajo, so ponujeni kot pojasnilo v ‹BR›; 236–237. Jazz seveda ni oblika, je kvečjemu vrsta.
V HUNKMÖLLER 1976: 7, se omenja, da je na začetku šestdesetih let jazz postal uporaben kot tehnični pojem. Ne glede na to, celo nasproti dejstvu, da je nastal na koncu 19. stoletja, je eminenten pojem v terminologiji ♦glasbe 20. stoletja♦.
KR: D ni izbrana, ker bi bila najboljša, temveč zato, ker se iz njenih pomanjkljivosti lahko razbere, kako zapleteno je definiranje tega pomembnega pojma v terminologiji ♦glasbe 20. stoletja♦. Jazz se razume kot konglomerat slogov, je torej skupni naziv za vse sloge, ki mu pripadajo. Na številnih mestih (ki jih tukaj ni treba navajati) se lahko prebere, da je jazz enostavno eden izmed slogov v ♦glasbi 20. stoletja♦. V D je nadalje značilno, da se takoj s sloga prehaja na glasbo, ter se namesto o množici slogov govori o množici glasb, ki pripadajo jazzu. Že to je dokaz, da definicija ♦jazza♦ kot sloga ni zadovoljiva. Kasneje se sploh ne govori več o slogih, prav tako ne o glasbah, temveč o žanrih, s katerimi se ♦jazz♦ prepleta. Eden izmed njih je ♦blues♦. (Že sama trditev, da je zgodnji jazz absorbiral ♦barve♦ iz Debussyjevih in Ravelovih klavirskih skladb, je sporna, čeprav to niti ni tako pomembno.) V nadaljevanju se ♦rock♦ in ♦soul♦ praktično obravnavata kot podzvrsti jazza (kako potem – ali kot njegova sloga, glasbi ali žanra?!).
Pri nas je v številnih člankih v ‹MELZ› jazz včasih razumljen kot pridevnik k samostalniku »glasba (muzika)«, z ortografijo: »jazz-muzika« (»jazz-glasba«) ali »jazz muzika« (»jazz glasba«). To je seveda napačno, ker je jazz sam po sebi zadosten pojem za opredlitev glasbe, še posebej zaradi tega, ker je v slovenščini taka konstrukcija zelo nenavadna, tj. da ima pred drugim samostalnikom vlogo pridevnika.
GL: ♦afrokubaski jazz♦, ♦arnžma♦, ♦background♦, ♦baterija♦, ♦band♦, ♦beat♦ (D 1), ♦bebop♦ = ♦bop♦ = ♦rebop♦, ♦big band♦, ♦block chords♦, ♦blue note(s)♦, ♦blues♦, ♦blues-Iestvica♦, ♦boogie-woogie♦, ♦bop♦ = ♦bebop♦ = ♦rebop♦, ♦bossanova♦, ♦boston, valse boston♦ (gl. KM), ♦break♦ (D 1), ♦cakewalk♦, ♦calypso♦, ♦Chicago jazz♦, ♦chorus♦ (D 1), ♦city blues♦, ♦combo♦, ♦cool jazz♦, ♦country blues♦, ♦Creole jazz♦, ♦dirty tones (notes)♦, ♦dixieland♦, ♦drive♦, ♦East Coast jazz♦, ♦električni jazz♦, ♦free jazz♦, ♦funk(y), funky jazz♦, ♦fusion♦, ♦gospel♦, ♦hard bop♦, ♦harlemski slog♦, ♦hillbilly (music)♦, ♦hillbilly jazz♦, ♦honky-tonk(y)(-piano)♦, ♦honky-tonk(y)(-music)♦ , ♦hot, hot jazz♦, ♦hot music♦, ♦improvizacija♦, ♦jam, jam session♦, ♦jazzrock♦ = ♦rock jazz♦, ♦jug band♦, ♦jump, Harlem jump♦, ♦jungle music♦, ♦jungle style♦, ♦Kansas City jazz♦, ♦latinski jazz♦, ♦lead♦, ♦mainstream (jazz)♦ = (jazz glavne struje), ♦mambo♦, ♦modern jazz♦, ♦negro spiritual♦ = (spiritual), ♦New Orleans jazz♦, ♦new wave♦ (D 2), ♦off-beat♦, ♦old time jazz♦, ♦progressive jazz♦, ♦ragtime, rag♦, ♦rebop♦ = ♦bebop♦ = ♦bop♦, ♦rhythm and blues♦, ♦riff♦, ♦rock jazz♦ = ♦jazz rock♦, ♦salsa♦, ♦scat (singing)♦, ♦sekcija♦ (D 2), ♦simfonični jazz♦, ♦skiffle, skiffle band, skiffle group♦, ♦soul, soul jazz♦, ♦stomp♦, ♦swing♦, ♦third stream♦ = (tretja struja), ♦walking bass♦, ♦washboard, washboard band♦, ♦West Coast jazz♦.
PRIM: ♦glasba 20. stoletja♦, ♦pop, pop glasba♦, ♦popularna glasba♦, ♦rock, rock glasba♦, ♦zabavna glasba♦.
‹APE›, 146; ‹BASS›, II, 595–602; ‹BKR›, II, 255–257; ‹BKR›, V, 52; ‹CAN›, 275–276; ‹DG›, 219–292; ‹EH›, 155; ‹EIN›, 306; ‹FR›, 45–46; ‹GR›, 100–101; ‹GRJ›, I, 580–606; ‹GR6›, IX, 561–579; ‹HI›, 224; ‹HO›, 527–530; ‹IM›, 189; KNEŽEVIĆ 1985; ‹L›, 287; ‹LARE›, 812–815; ‹M›, 538–541; ‹MGG›, VI, 1797–1820; ‹MI›, II, 616–620; ‹MELZ›, II, 256–258; ‹P›, 72; ‹RAN›, 413–417; ‹RIC›, II, 499–501; ‹HU›, 424–426; ‹SLON›, 1460–1462; ‹V›, 367–376
JAM, JAM SESSION
ANG: jam, jam session, Jam Session; NEM: jam, Jam, Jam session, Jam Session, Jam-Session, Zusammentreffen zum Improvisieren; FR: jam, jam session, jam-session, concert spontané, boeuf; IT: jam, jam session, concerto spontaneo, improvisato.
ET: ANG jam = gneča, hrup, konfuzija, kot glagol = sodelovati na jam sessionu; session = sestanek, seansa (‹OAD›, 475).
D: »(V ♦jazzu♦ naziv za način) muziciranja … brez vnaprej določenega sistema; izvaja se v ♦prosti improvizaciji♦ brez fiksiranih ♦aranžmajev♦ ter načeloma brez občinstva. Taki sestanki, na katerih se igra in poje izključno zaradi lastnega veselja do muziciranja, so bili razširjeni že v New Orleansu in Chicagu, še posebej v obdobju ♦swinga♦. Kasneje so te ♦improvizacije♦ začeli snemati na plošče, bili pa so orgaizirani tudi javni nastopi, tako da je jam session izgubil svoj prvotni smisel.« (‹MELZ›, II, 244.
KM: NEM, FR in IT ekvivalenti ANG (ameriškega) izvirnika so predlagani, kot pojasnila, v ‹BR›, 236–237.
Praviloma je jam kratica od jam session. Kakor je očitno iz ET, se včasih razume kot glagol, tj. kot sopomenka izrazu »improvizirati« (‹RAN›, 413), ponekod pa je sopomenka ♦improvizacije♦ v ♦jazzu♦ na splošno (‹FR›, 45).
KR: ♦Prosta improvizacija♦ v D ni pravilen pojem (gl. KR ♦proste improvizacije). Lahko se govori o ♦skupinski improvizaciji♦ ali enostavno o ♦improvizaciji♦, ker sam pojem pojasnjuje za katero vrsto ♦improvizacije♦ gre.
GL: ♦improvizacija♦, ♦jazz♦.
‹APE›, 146; ‹BASS›, II, 594; ‹BKR›, II, 252; ‹GRJ›, I, 577; ‹GR6›, IX, 473; ‹HI›, 223; ‹HK›, 195; ‹IM›, 188; ‹KN›, 103; ‹LARE›, 804; ‹M›, 541; ‹MI›, II, 597; ‹HU›, 423
(JAKOST) = (♦DINAMIKA♦) = ♦INTENZITETA (TONA)♦
ANG: intensity, loudness, volume; NEM: Intensität, Klangstärke, Lautheit, Lautstärke, Schallstärke, Tonstärke; FR: intensité, volume (du son); IT: intensità (sonora), volume del suono.
KM: V akustiki se glasnost razlikuje od ♦intenzitete♦:
»Glasnost (= Lautstärke) se določa kot definirana ♦intenziteta♦ med mejami izrazito velikih območij energije, ki se širi od zaznavanja ♦tona♦ do meje bolečine«. (‹EH›, 187).
»♦Intenziteta♦ je v akustiki količina zvokovne energije, ki se kot moč ♦zvoka♦ meri na izviru ♦zvoka♦, t.j na mestu, kjer ♦zvok♦ nastaja.« (‹EH›, 150).
Razlika med ♦dinamiko♦ in ♦intenziteto♦ je tipična za terminologijo ♦glasbe 20. stoletja♦ (gl. KM in KR ♦intenzitete♦).
PRIM: ♦intenziteta (tona)♦ = (♦dinamika♦)
‹P›, 122
1 V izvirniku piše »Schallstärke«. O razliki med NEM pojmoma »Schall« in »Klang« gl. D 1–3 in KM ♦zvoka♦.
IZVEDENA VRSTA/SERIJA = ♦DERIVACIJSKA VRSTA, SERIJA♦
IZVEDBENA PARTITURA
NEM: Aufführungspartitur, Spielpartitur; FR: partition d’exécution.
ET: Srednjeveško lat. partitura = delitev, razdelitev, od pars = del, od 17. stoletja tudi v IT (‹KLU›, 529).
D: Naziv za vrsto partiture, ki služi za orientacijo pri izvedbi, in za sinhroniziranje elektronsko proizvedenih ♦zvokov♦ ter žive instrumentalne godbe in/ali petja. Elektronsko proizvedeni ♦zvoki♦ se lahko reproducirajo s traku ali pa se v ♦izvedbi v resničnem času♦, npr. v ♦živi elektronski glasbi♦, lahko neposredno proizvajajo med potekom izvedbe.
KM: D je preurejena D iz ‹HI›, 443, kjer je pomen pojma preveč zapleten in obsežen.
GL: ♦izvedba v resničnem času♦, ♦živa elektronska glasba♦, = (live electronic music) = (live electronics).
PRIM: ♦partitura za realizacijo♦.
‹EH›, 30–31; ‹G›, 182; STOIANOVA 1978: 81
IZVEDBA V REALNEM ČASU
ANG: real-time performance, performance in real time.
D: »(Naziv za) neposredni … nadzor nad procesom skladanja med trajanjem izvedbe. To je možno v ♦elektronski glasbi♦ in ♦računalniški glasbi♦, kjer se številni aspekti dela lahko ustvarijo ali podvržejo spremembi med izvedbo. Pojma izvedbe v resničnem času in žive izvedbe se pogosto uporabljata (v istem pomenu).« (‹FR›, 73)
KR: D povsem napačno določa pomen pojma. Predvsem ne gre za nadzor nad postopkom skladanja, ki je pri skladbah, ki zahtevajo izvedbo v resničnem času, najpogosteje natančno vnaprej načrtovan – ravno zaradi omogočanja izvedbe v resničnem času. ♦Elektronska glasba♦ in ♦računalniška glasba♦, kot splošna pojma, nimata nobene zveze z izvedbo v resničnem času. Prav zato obstaja pojem ♦žive elektronske glasbe♦, s katerim se poudarja razlika med možnostmi izvedbe v resničnem času. Z drugimi besedami, pojem se nanaša na proces nastajanja zvoka s pomočjo različnih elektronskih in računalniških tehnologoj, ki so, glede na zapletenost tega porocesa, v glavnem funkcionirale v ♦dislociranem času♦, tj. proces ustvarjanja zvoka je trajal veliko dlje od ♦resničnega časa♦ izvedbe. Z razvojem tehnologije, npr. z izpopolnjevanjem ♦digitalnih sintetizatorjev♦ in z razvojem ♦vezja za vzorčenje♦, se je razlika med ♦dislociranim časom♦ in ♦resničnim časom♦ zmanjšana na minimum ali pa je povsem ukinjena, ter je ♦živi elektronski glasbi♦ omogočila izvedbo v resničnem času. Sama »izvedba« v izvedbi v resničnem času je pravzaprav predvsem elektronski ali računalniški postopek proizvajanja zvoka, ki se ne dogaja več v ♦dislociranem♦, temveč v ♦resničnem času♦. V tem smislu je »živa izvedba« v D sopomenka izvedbe v resničnem času, še posebej v ♦živi elektronski glasbi♦.
GL: ♦bioglasba♦, ♦digitalni sintetizator♦, ♦dislocirani čas♦, ♦izvedbena partitura♦, ♦resnični čas♦, ♦vezje za vzorčenje♦ = ♦sampler♦, ♦živa elektronska glasba♦ = (live electronic music) = (live electronics).
IZNIHAVANJE
ANG: decay; NEM: Abklingvorgang, Ausklingvorgang, Ausschwingen, Ausschwingung, Ausschwingvorgang; FR: (transitoire d’) extinction (du son); IT: (transitorio di) estinzione (del suono).
D: »(Naziv za) padec v ♦intenziteti♦ dinamične ♦ovojnice♦ po začetnem ♦vnihavanju♦ (npr. pri zabrenkani struni).« (‹DOB›, 49)
KR: V ‹L› je navedeno vrsta pojmov, ki so problematični kot tehnični pojmi oz. strokovni izrazi: »fade-out«, »decay of speech/tone« (ANG; ta pojem se pojavlja tudi v ‹LEU›, 210), »fondu« (FR), »annullamento graduale (del suono) « (IT, gl. ‹L›, 2), »affaiblissement progressif des vibrations« (FR), »progressivo indebolimento delle vibrazioni« (IT; gl. ‹L›, 45). Najbolj sta problematična predloga v FR in IT, ker gre za opisa, ne pa za pojma.
GL: ♦ovojnica♦, ♦stacionarni zvok♦.
PRIM: ♦vnihavanje♦.
‹BASS›, I, 23; ‹CAN›, 555; ‹EH›, 34; ‹FR›, 21; ‹GR›, 61; ‹HI›, 43; ‹HO›, 1025 = »transitoires«; ‹RAN›, 223
IZKLJUČENA TONALITETA = SUSPENDIRANA TONALITETA
IZENAČEVALNIK = (EKVALIZATOR) = (EQUALIZER)
ANG: equaliser, equalizer; NEM: Entzerrer, Equalizer.
D: »(Naziv za) elektronsko napravo, ki je sestavljena iz več ♦sit♦, služi pa za spreminjanje določenih frekvenčnih območij, npr. pri napravah za reprodukcijo ♦zvoka♦, za izničevanjemotenj ♦šuma♦ ali pa za izogibanje ♦povratni vezavi♦. Prav tako se uporablja za ustvarjanje različnih zvočnih učinkov, npr. za pridobivanje specifične ♦zvokov(n)e barve♦ pri obdelavi ♦zvoka♦. Najpogosteje se uporabljajo oktavni, grafični in parametrični izenačevalniki.« (‹EN›, 77).
GL: ♦sita (filtri)♦.
PRIM: (♦ekvalizator♦) = izenačevalnik, (equalizer).
‹BR›, 44–45; ‹DOB›, 70; ‹HK›, 125–126; ‹KN›, 67