Avtor: leon

ANG: (sound) sampler; NEM: Sampler, Sound sampler.

D: »(Naziv za) posebno uporabo digitalnega snemanja, ki se je razvilo za živo izvedbo (tj. ♦izvedbo v realnem času♦). Omogoča reprodukcijo zvočnega dokumenta¹ v ♦realnem času♦ s klaviaturo (ali, pri modernih instrumentih, s katerimkoli ♦MIDI♦-regulatorjem) … Klaviatura se uporablja za spreminjanje hitrosti reprodukcije zvočnega dokumenta … Obstaja recipročen odnos med pristnostjo ♦vzorčenja♦ in uporabo spomina. Čim večja je hitrost ♦vzorčenja♦, tem boljša je pristnost (reprodukcije), ker se je ohranilo več … frekvenc (v idealnem primeru se vse ohranijo). Po drugi strani velika hitrost ♦vzorčenja♦ zahteva tudi več spomina, ki ga moramo uporabiti v določenem času ♦vzorčenja♦ … Vzorčnik lahko obdeluje zvočni dokument podobno ♦sintetizatorju♦ (tj. s ♦filtrom♦ in ♦generatorjem ovojnice♦), lahko pa združuje nekaj zvočnih vzorcev pod nadzorom le ene tipke … Vzorčni ♦zvoki♦ se lahko združujejo s sintetiziranimi ♦zvoki♦. Npr. (pri ♦zanki♦) se lahko uporabi kratek zvočni dokument na začetku ♦zvoka♦ (pri ♦vnihavanju♦), sintetizirana oblika vala pa za preostanek. Mnogi ♦digitalni sintetizatorji♦ uporabljajo to tehniko, da bi lahko združevali realnost vzorčnih ♦zvokov♦ z visoko ravnijo nadzora ♦barve♦, kar omogoča digitalna ♦sinteza zvoka♦. Med instrumente, ki omogočajo tako ♦vzorčenje♦ kot digitalno snemanje, spadata Fairlight in Synclavier. Pomembne sklope za vzorčenje proizvajajo E-mu Systems (‘Emaxovi’ ♦posnemovalniki♦), Ensoniq … Kurzweil, Roland in Akai … Skoraj vsi moderni ♦elektronski (glasbeni) instrumenti♦ vključujejo tudi ♦sintetizatorje♦ …, na neki način uporabljajo ♦vzorčenje♦.« (‹DOB›, 137–139)

GL: ♦avtomatska glasba♦ = ♦računalniška glasba♦ (t. 2 v D), ♦digitalni sintetizator♦, ♦elektronska glasba♦, ♦elektronski glasbeni instrumenti♦, ♦izvedba v realnem času♦, ♦vmesnik♦ = (interface), ♦MIDI♦, ♦sintetizator♦ = (synthesizer), ♦sinteza zvoka♦, ­♦posnemovalnik♦ = (♦emulator♦), ♦vzorčenje♦ = (♦sampling♦), ♦živa elektronska glasba♦ = (live electronic music) = (live–electronics)

PRIM: (♦vzorčevalnik♦).

‹BKR›, V, 100

1 V ‹DOB›, 137, se opozarja na bistveno razliko v pomenu zvočnega dokumenta (= »soundfile«) in vzorca (= »sample«): zvočni dokument se nanaša na digitaliziran ♦zvok♦ v celoti, medtem ko se vzorec nanaša na vsako posamezno binarno število, ki tvori sestavni del zvočnega dokumenta.

ANG: (sound) sampling, (sound) digitizing; NEM: Smpling, Abtastung.

D: »(Naziv za) proces pretvorbe neprekinjenega ♦signala♦ (npr. z mikrofona) v sosledje binarnih števil, ki jih lahko obdela digitalni računalnik … To je temelj obsežnih (možnosti) obdelave ♦signala♦ in tehnik ♦ sinteze zvoka♦. ♦Signal♦, ki se obdeluje, se vodi v analogno-digitalni pretvornik, ki meri njegovo amplitudo v vsakem trenutku in vsako spremembo vrednosti predstavi v obliki binarne številke, ki jo lahko shranimo, enako kot katerikoli drug digitalni podatek, v spomin, na magnetni disk ali kompaktno ploščo (zgoščenko) …Podatke lahko prikličemo in jih spremenimo v ♦zvok♦ z digitalno-analognim pretvornikom … ♦Signal♦ lahko vzorčimo, obdelujemo in ponovno pretvarjamo (v ♦zvok♦) tudi v ‘realnem času’, tj. brez kakršnekoli opazne ♦zakasnitve♦ med vzorčenjem ♦zvoka♦ in njegovo reprodukcijo … To je temelj moderne obdelave ♦signala♦.« (‹DOB›, 137)

GL: ♦avtomatska glasba♦ = ♦računalniška glasba♦ (t. 2 v D), ♦elektronska glasba♦, ♦zanka♦ = (loop), ♦računalniška glasba♦ (t. 2 v D) = ♦avtomatska glasba♦, ♦sinteza zvoka♦, ♦vzorčevalnik♦, ♦živa elektronska glasba♦ = (live elektronic music) = (live–electronics).

PRIM: (♦sampling♦).

‹CP1›, 242; ‹EN›, 12, 221, 205; ‹HK›, 338–339

ANG: all–combinatorial set.

ET: ♦Kombinatoričnost♦; ♦serija♦.

D: »(Naziv za) ♦dvanajsttonsko vrsto, serijo♦, ki je konstruirana na način, da prvih šest not (♦heksakord♦) vseh njenih transformacij na eni ali več ravneh ♦transpozicije♦ ne ponavlja nobene od prvih šestih not izvirne ♦vrste♦ … ♦Vrsta♦ za Tri skladbe za klavir M. Babbitta … je kombinatorična z naslednjimi ♦oblikami vrste♦:«

(‹FR›, 3)

KR: V izvirnem zgledu v ‹FR›, 3, je bila napaka v Ob^t, ki je zgoraj popravljena.

GL: ♦dvanajsttonska vrsta, serija♦, ♦heksakord♦, ♦kombinatoričnost♦, ♦vrsta♦, ♦oblika vrste, serije♦, ♦serija♦.

PRIM: ♦kombinatorična vrsta, serija♦, ♦nekombinatorična vrsta, serija♦.

ANG: (note) row, (tone) row, series, set; NEM: (Ton)reihe, Serie; FR: série; IT: seria ‹HI›, 386; ‹RL›, 788), serie ‹BR›, 138, BEICHE 1984: 1) – pravilno je »serie«!

D: Kratica za ♦dvanajsttonsko vrsto, serijo♦, naziv za temeljno zvočno gradivo v ♦dvanajsttonski tehniki♦. Vrsta je torej zaporedje dvanajstih ♦tonov♦ kromatične ♦lestvice♦, ki je artikulirana tako, da se noben ♦ton♦ ne sme ponoviti, dokler se ne zvrstijo vsi drugi. Teoretično je tudi kromatična ♦lestvica♦ ♦dvanajsttonska vrsta, serija♦.

KR: V terminologiji ♦glasbe 20. stoletja♦ bi v. morali omejiti glede na pomen, ki ga prevzema iz specifične funkcije v ♦dvanajsttonski tehniki♦. (V ‹EH›, 281–283, so pri ♦oblikah vrste♦ navedene tudi v., ki nimajo nikakršne povezave z ♦dvanajsttonsko tehniko♦ in ♦serialno tehniko♦, npr. aritmetična v., geometrijska v., ♦Fibonaccijeva vrsta♦ itd., v ‹FR›, 94, pa se opozarja, da ima »vrsta lahko poljubno število ♦tonov♦ po želji skladatelja – vendar je ♦dvanajsttonska vrsta♦ najpogostejša«.) Pojem »lestvična v.« (gl. npr. D ♦pentatonike♦) je pleonazem, tj. sopomenski z ♦lestvico♦, zato se ga je, glede na specifičen pomen v. v terminologiji ♦glasbe 20. stoletja♦, bolje izogibati, namreč ♦dvanajstonska vrsta, serija♦ je tudi lestvična v., ki sicer po ničemer nima ne značaja ne funkcije ♦lestvice♦. (Lahko trdimo, da je kromatična ♦lestvica♦ tudi lestvična v., čeprav v ♦dvanajsttonski tehniki♦ in ♦serialni tehniki♦ ♦dvanajsttonska vrsta, serija♦ nikoli in nikakor ne more biti enaka kromatični ♦lestvici♦.) Verjetno se zaradi takšnih (in drugačnih) primerov v. – v smislu ♦glasbe 20. stoletja♦ – temu izogiba in so zato v rabi tudi drugi nazivi (npr. ♦modus♦, ♦trop♦).

V. nikakor ne uporabljamo kot sopomenko ♦serije♦. Naj bo v. kratica za ♦dvanajsttonsko vrsto, serijo♦ v ♦dvanajsttonski tehniki♦, ♦serija♦ pa za katerokoli ♦serijo♦ v ♦serialni tehniki♦. (Nekaj podobnega je predlagano v ‹RAN›, 744, ko nas pojem »row« napoti na ♦dvanajsttonsko glasbo♦, pojem »series« pa na ♦serialno glabo♦.)

GL: ♦agregat (D 2), ♦derivacijska vrsta, serija♦, ♦dvanajsttonska tehnika (skladanja)♦ = (♦dodekafonija♦), ♦dvanajsttonska vrsta, serija♦, ♦dvanajsttonska vseintervalna vrsta, serija♦ = vseintervalna vrsta, serija, ♦dvanajsttonsko polje♦, ♦heksakord♦, ♦enointervalna vrsta, serija♦, ♦razred notne višine♦ = (tonski razred), ♦kombinatorična vrsta, serija ♦, ♦kombinatoričnost♦, ♦nekombinatorična vrsta, serija♦, ♦oblika vrste, serije♦, ♦obrat (vrste, serije)♦ = (♦inverzija [vrste, serije]♦ ), ♦osni ton♦, ♦osnovna vrsta, serija♦ = (Grundreihe), ♦osnovna oblika (vrste, serije)♦ = (♦Grundgestalt♦), ♦parameter♦, ♦pentakord♦, ♦permutacija (vrste, serije)♦, ♦podvrsta, podserija♦, ♦predurejanje gradiva♦, ♦rakov postop (vrste, serije)♦ = (♦retrogradni postop [vrste, serije])♦, ♦rakov obrat (vrste, serije)♦ = (♦retrogradna inverzija [vrste, serije]♦ ), ♦rotacija (vrste, serije)♦, ♦segment (vrste, serije)♦, ♦sekundarna vrsta, serija♦, ♦serialna tehnika (skladanja)♦, ♦simetrična vrsta, serija ♦, ♦sistem♦, vseintervalna vrsta, serija = ♦dvanajsttonska vseintervalna vrsta, serija♦, ♦vsekombinatorična vrsta, serija♦, ♦tetrakord♦, ♦transpozicija (vrste, serije)♦, ♦trikord♦, ♦večdimenzionalen glasbeni prostor♦, ♦zrcalni obrat (vrste, serije)♦ (♦zrcalna inverzija [vrste, serije]♦ ).

PRIM: ♦lestvica♦, modus♦, ♦serija♦, ♦trop♦.

‹APE›, 268 = »series« (vodilka k ♦dvanajsttonski tehniki♦); BEICHE 1984; ‹DIB›, 340–342; ‹EH›, 280–181; ‹FR›, 77 = »row« (vodilka k »tone row«), 80 = »series«, 94 = »tone row«; ‹G›, 41–45; ‹GR6›, XVII, 169 = »series«, »row«, »tone row«, »note row«; ‹GR6›, XVII, 197–199 = »set«; ‹HI›, 386–387; ‹HO›, 930 = »serie« (vodilka k ♦dodekafoniji♦ in ♦serialni glasbi♦); ‹IM›, 348; ‹L›, 470; ‹MI›, III, 696–697; ‹RAN›, 719 = »row«, 743 = »series« (vodilka k ♦dvanajsttonski glasbi♦ in ♦serialni glasbi♦, 744 = »set« (vodilka k ♦dvanajsttonski glasbi♦, sopomenka »row«; ‹RL›, 788–790; ‹V›, 635 = »row« (vodilka k »set« in ♦dvanajsttonski tehniki♦), 674 = »series« (vodilka k »set« in ♦dvanajsttonski tehniki♦)

ANG: vocoder; NEM: Vocoder; FR: vocoder; IT: vocoder.

ET: 1) Zloženka iz ANG-besed voder (= voice operation demonstrator, tj. kazalec funkcioniranja glasu) in coder (= naprava za kodiranje) (‹ŠPR›, 79; ‹EH›, 380); 2) zloženka iz ANG-besed voice (= glas) in coder (‹EN›, 273).

D: »(Naziv za) napravo, ki dva različna zvočna ♦signala♦, najbolj pogosto govor in kakšno drugo zvočno snov (npr. ♦zvok♦ glasbil, posnet z mikrofonom, ♦sintetizator♦, ♦elektronske orgle♦, ♦šum♦ – npr. gong, bobni, ♦generator šuma♦ – ipd.), kombinira in obdeluje na način, da značilno artikulacijo govornih ♦zvokov♦ prenaša na druge (negovorne) ♦zvoke♦, tako da se zdi, da ti drugi (negovorni) ♦zvoki♦ ‘govorijo’ … V glasbene namene se uporabljajo praktično samo t. i. kanalni vokoderji, ki v svojem delu za analizo z več ♦pasovnimi siti♦ razdelijo govorni ♦signal♦ na več ♦frekvenčnih pasov♦ (ki se imenujejo kanali). ♦Pasovna sita♦ so medsebojno tako nastavljena, da zajemajo celotno slišno frekvenčno območje.« (‹EN›, 273, 274)

GL: ♦elektronska glasba♦, ♦fiter, filtri♦, ♦pasovno sito♦, ♦živa elektronska glasba♦ = (live electronic music) = (live electronics).

‹BASS›, II, 125; ‹CP1›, 243; ‹DOB›, 194–195; ‹FR›, 100; ‹GRI›, III, 824; ‹HK›, 418–419; ‹HU›, 108; ‹KN›, 231; ‹POU›, 233–234

ANG: interface; NEM: Schnittstelle.

D: »Pojem, ki se ga uporablja za opisovanje elektronskega ‘dialoga’ med dvema deloma digitalne opreme … Vmesnik ni samo poseben hardware … temveč tudi poseben software .., ki pošilja natančne podatke v natančnem času in ki prav tako razume podatke (ki mu jih pošilja drugi del digitalne opreme) … Standardiziralo se je določeno število vmesnikov za vsakdanje potrebe. Najbolj razširjen standard za serijski prenos podatkov je znan kot ‘RS232’. Vsak računalnik, ki je kompatibilen z vmesnikom RS232, lahko komunicira z drugim delom opreme, ki je podobno opremljen. To je lahko drug računalnik, pisalni stroj ali modem, ki se uporablja za izmenjavo podatkov med ♦elektronskimi glasbenimi instrumenti♦, kot sta ♦sintetizaror♦ in ♦sekvencer♦.« (‹DOB›, 97–98).

GL: ♦avtomatska glasba♦ = ♦računalniška glasba♦, ♦elektronska glasba♦, ♦MIDI♦, ♦sintetizator♦ = (synthesizer), ♦sklop vzorčenje♦ = (♦sampler♦).

‹CP1›, 240; ‹EN›, 211; ‹FR›, 43

VNIHAVANJE

ANG: attack; NEM: Einschwingen, Einschwingvorgang; FR: (trasitoire d’) attaque (d’un son); IT: (transitorio di) attacco (del suono).

D: »(Naziv za) sam začetek (♦zvoka♦) na glasbilu … Splošna oblika instrumentalnega ♦zvoka♦¹ se včasih opisuje z njogovo ♦ovojnico♦. Definirajo se tri osnovne faze – vnihavanje, stalno nihanje ali stanje ‘ohranjanja’ (nihajev)² in ♦iznihavanje♦. Pri ♦sintetizatorju♦ je vnihavanje prvi element dinamične ♦ovojnice♦, ki se vnaša z ♦generatorja ovojnice♦. Vnihavanje ima pri mnogih glasbilih zapletene lastnosti (zlasti z aspekta ♦zvokov(n)e barve♦) … in zato daje instrumentu značilen značaj. Drugače povedano, če bi posnetku določenega ♦zvoka♦ odrezali del z vnihavanjem, bi zelo težko prepoznati, za katero glasbilo gre.« (‹DOB›, 17–18)

KR: V ‹P›, 337, se v. omenja kot »proces začetka nihanja«, v tujih jezikih se predlagajo nenavadne ustreznice tega »procesa.«: v FR »production de sons transitoires«; v ANG »transient phenomenon« in »build-up process« – vendar nikjer »attack«. Zanimivo je, da se nasprotje v., tj. ♦iznihavanje♦, nikjer ne navaja (razen kot »proces ugašanja nihanja« na istem mestu ob NEM-pojmih »Ausschwingungsvorgang« in »Abkingvorgang«, ki sta čisto nasprotje v.). Očitno je, da so pojmi v tujih jezikih v ‹P›, 337, preneseni iz ‹L›, 169 (kot tudi ANG-pojma »transient phenomenon« in »build-up process« v ‹LEU›, 239), kjer se sicer pojavlja FR-pojem »processus de stabilisation du son« (= »proces stabilizacije ♦zvoka♦«), ki pomeni ♦iznihavanje♦, ne pa v.!

GL: ♦ovojnica, ♦, ♦stacionarni zvok♦.

PRIM: ♦iznihavanje♦.

‹BASS›, I, 34; ‹CAN›, 555; ‹EH›, 71–72; ‹FR›, 7 = gl. »rise time« = »čas rasti« (‹ŠPR›, 449); ‹HI›, 140; ‹HO›, 1025 = »transitoires«; ‹JON›, 27–28; ‹RAN›, 57

1 V izvirniku piše: »note«.

2 V izvirniku piše: »the steady-state or ‘sustain’ stage«.