ANG: set form, set-form (set complex, set-complex); NEM: Reihenform; FR: forme de la série; IT: forma de la serie.
ET: ♦Serija♦.
D: »Naziv za katerokoli od oseminštiridesetih različnih oblik ♦dvanajsttonske vrste, serije♦, ki jo dobimo s ♦transpozicijo♦ štirih transformacij ♦dvanajsttonske vrste, serije♦ (♦osnovne oblike♦, ♦obrata♦, ♦rakovega postopa♦ in ♦rakovega obrata♦) na vseh dvanajstih ♦tonih♦ kromatične ♦lestvice♦.« (‹FR›, 81)
KR: Že iz D je jasno, kako težko je pojmu določiti natančen pomen: govori se o »štirih transformacijah« ♦dvanajsttonske vrste, serije♦ in se pri tem navaja tudi ♦osnovno obliko♦, čeprav to ni transformacija; transformacije (♦osnovne oblike♦) so torej ♦obrat♦, ♦rakov postop♦ in ♦rakov obrat♦. Treba bi bilo torej razdeliti 48 o. v. na tri ravni: 1) ♦osnovno obliko♦; 2) iz nje izpeljane o. brez ♦transpozicije♦: ♦obrat♦, ♦rakov postop♦ in ♦rakov obrat♦; 3) preostalih 42 o., do katerih prihaja s ♦transpozicijo♦ o. iz 1) in 2).
Predlog je pomanjkljiv iz dveh razlogoGL: 1) Ne obstaja poenotena terminologija, ki bi lahko natančno razdelila predlagane tri ravni: a) ♦osnovna oblika♦ predlaga stalno prioriteto, čeprav so v teoriji ♦dvanajsttonske♦ in ♦serialne tehnike♦ vse o. v. (vsaj teoretično) enakovredne; b) na drugi ravni se tri »izpeljane oblike« mešajo npr. z ♦derivacijsko vrsto, serijo♦, s pojmom, ki povsem legitimno in jasno označuje eno o. v. in je pandan ♦segmentu vrste, serije♦ (♦derivacija♦ in ♦segmentacija♦ sta dva zelo pomembna postopka v ♦dvanajsttonski♦ in ♦serialni tehniki♦). 2) Kot tudi v D se s to omejitvijo pomena o. v. izključujejo vse tiste o. v., ki so izven o., uokvirjenih z navedenimi tremi ravnemi, so pa pomemben del ♦dvanajsttonske♦ in ♦serialne tehnike♦, katere bi o. v. kot nadpomenka absolutno morala vključiti, predvsem zaradi načela teoretične enakovrednosti vseh o. v. Neke konstruktivne rešitve tu ni moč predložiti. Teorije skladateljev ponujajo polovične rešitve (Babbittova je na ANG- in ameriškem govornem območju poskušala ponuditi nekakšne vseobsežne terminološke rešitve, vendar brez izrazitih rezultatov; Schönbergova povzroča le še večjo zmedo, sploh če vzamemo v poštev njegove površne prevode NEM-pojmov v ANG: npr. ♦Grundgestalt♦ kot »basic set«, »basic row«, pri čemer še vedno ni jasno, ali je ♦Grundgestalt♦ res točna ♦osnovna oblika vrste, serije♦ ali gre za kaj drugega; gl. KR ♦osnovne oblike vrste, serije♦), ki jim ni nikoli uspelo priti v kakšen vsaj malo bolj sklenjen pojmovni sistem. Zato se predlaga raba o. v. z zavestjo o dvoumnosti in pojmovni nenatančnosti, ki ju vsebuje.
Kot dodatni primer za pravkar navedeno lahko uporabimo obdelavo pojma v (sicer izjemno zanesljivem) ‹EH›, 281–282. Tam so v o. v. uvrščene celo ♦lestvice♦, kar je seveda nesprejemljivo. V ‹L›, 470, je naveden NEM-pojem »Ablaufform« kot sopomenka pojma »Reihenform« ter povsem napačne ustreznice v ANG (=»chain/serial form«), FR (=»forme sérielle«) in IT (=»forma seriale«).
GL: ♦agregat♦ (D 2), ♦derivacijska vrsta, serija♦, ♦dvanajsttonska tehnika (skladanja)♦ = (♦dodekafonija♦), ♦dvanajsttonska vrsta, serija♦, ♦dvanajsttonska vseintervalna vrsta, serija♦ = vseintervalna vrsta, serija, ♦heksakord♦, ♦enointervalna vrsta, serija♦, ♦kombinatorična vrsta, serija♦, ♦nekombinatorična vrsta, serija♦, ♦vrsta♦, ♦obrat (vrste, serije)♦ = (♦inverzija [vrste, serije]♦), ♦osnovna vrsta, serija♦ = (Grundreihe), ♦osnovna oblika (vrste, serije)♦ = (♦Grundgestalt♦), ♦pentakord♦, ♦podvrsta, podserija♦, ♦predurejanje gradiva♦ , ♦rakov postop (vrste, serije)♦ = (♦retrogradni postop [vrste, serije]♦), ♦rakov obrat (vrste, serije)♦ = (♦retrogradna inverzija [vrste, serije]♦), ♦segment (vrste, serije)♦, ♦sekundarna vrsta, serija♦, ♦serija♦, ♦serialna tehnika (skladanja)♦, ♦simetrična vrsta, serija♦, vseintervalna vrsta, serija = ♦dvanajsttonska vseintervalna vrsta, serija♦, ♦vsekombinatorična vrsta, serija ♦, ♦tetrakord♦, ♦transpozicija (vrste, serije)♦, ♦trikord♦, ♦zrcalni obrat (vrste, serije)♦ = (♦zrcalna inverzija [vrste, serije]♦).
‹JON›, 272–276