IRACIONALNI RITEM – Interni strežnik Oddelka za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani

ANG: irrational rhythm; FR: rythme irrationnel.

ET: Lat. irrationalis = nerazumski, od predpone in-, ki negira osnovo, in ratio = razum, pamet, um; ♦ritem♦.

D: »Naziv za vsak ♦ritem♦, ki temelji na delitvi osnovne ritemske enote v katero koli število, ki ni neposredni večkratnik števila dve (npr. osminka v kvintoli).« (‹JON›, 145; HODEIR 1961: 107, 132, 146, 158, 197, 233)

KM: Iracionalni ritem pravzaprav pomeni različne vrste nepravilnih delitev osnovne

SCHULLER 1963: 5
ritmične enote, oz. vse tiste ritmične odnose znotraj nekega ritmičnega obrazca, ki se jih ne da poenostaviti na večkrtnik števila dve. Čeprav je osnova D v matematiki, torej v iracionalnih številih, se pojem uporablja v veliko širšem pomenu. Stockhausen npr. v razlagi ♦metrične modulacije♦ uporablja »iracionalne (ritmične) vrednosti« (STOCKHAUSEN 1963: 106), ta pojem pa G. Heike, ki terminološko komentira njegovo besedilo (STOCKHAUSEN 1963: 99 – op. 1), ne povezuje z matematično D (STOCKHAUSEN 1963: 106 – op. 7). Pod iracionalnim ritmom se torej misli večinoma ne samo na iracionalne ritmične obrazce, temveč tudi na odnose med njimi, npr.:
KR: Obilica primerov za iracionalni ritem je ponujena v uporabi ♦polimetra♦, ♦poliritma♦ in ♦nasprotne ritmike♦, na iracionalni ritem pa povsem jasno kaže tudi razlika med ♦heterometrom♦ in ♦polimetrom♦. Priporoča se uporaba pojma kot razlage posledic uporabe navedenih postopkov.
**GL:** ♦heterometer♦ = (♦heterometrija♦) = (♦heterometrika♦), ♦makročas/mikročas♦, ♦polimeter♦ = (♦polimetrija♦) = (♦polimetrika♦), ♦poliritem♦ = (♦poliritmija♦) = (♦poliritmika♦), ♦ritem♦, ♦nasprotna ritmika♦, ♦časovno polje♦.
‹BOSS›, 73–74; ‹CH›, 301; ‹FR›, 45 = gl. tudi ♦časovno polje♦

Dodaj odgovor Prekliči odgovor