METRSKA MODULACIJA = (METRIČNA MODULACIJA)

ANG: metric, metrical modulation; NEM: metrische Modulation.

ET: Meter, modulacija.

D: 1) »(Naziv za) postopno spremembo enega metrskega pulza (D 1) v drugega. E. Carter pogosto uporablja metrsko modulacijo in jo opisuje kot ‘korelacijo strukture različnih hitrosti’ (CARTER 1969: 193).« (‹JON›; 160–161)

2) V teoriji serialne glasbe K. Stockhausena je to naziv za postopne spremembe metra in tempa, ki naj bi bile ekvivalent za modulacije’ iz ene tonalitete v drugo v glasbi tonalitetne tradicije, vse po načelu serialne enotnosti parametra. Npr.:

(STOCKHAUSSEN 1963: 117).

KM: Metrsko modulacijo je treba razlikovati od polimetra, multimetra in variabilnega metra, ker se v njej metrske spremembe dogajajo postopno, poleg tega pa se – sploh pri Stockhausenu (npr. v skladbah Zeitmasse in Grupe) – ne spreminjajo samo metri, temveč tudi tempo (posebej se v partituro vpisujejo metronomske oznake za spremembe tempa)

GL: makročas/mikročas, meter, modulacija (KM), multimeter, polimeter = (polimetrija) = (polimterika), variabilni meter = (spremenljiva metrika).

‹FR›; 51–52; ‹GR›, 119–120; ‹SLON›, 1465; ‹V›, 479

METRSKA DISONANCA

ANG: metric disonance.

ET: Meter; lat. dissonantia = neskladje, neusklajenost, od dissonare = slabo zveneti, biti neusklajen, od predpone di(s), ki negira osnovo, in sonare = zveneti, od sonus = ton, zvok (‹KLU›, 146, 147).

D: »(Naziv za) sočasno uporabo metrskih enot iste velikosti, vendar s poddelitvami različnih velikosti. Primer, ki ga navajata Cooper in Meyer (COOPER-MEYER 1960: 108) iz Bartókovega III. klavirskega koncerta je ritemsko notiran tako:

Konsonanca obstaja na začetku vsakega obrazca (2 x 3/8 in 3 x 2/8), disonanca pa obstaja znotraj enote.« (‹JON›, 160)

KM: Notni primer se nanaša na 4. in 5. takt v III. stavku Bartókove skladbe, ki je omenjena v D. Iz njega je jasno, da gre za dva 3/8 takta s ­štirimi ritmičnimi obrazci: a) 1+2; 2) 2+1 (zgornji part); c) 2+1; d) 1+2 (spodnji part). S kombiniranjem obrazcev se izgubi metrska opora na začetku drugega takta (spodnji part sugerira potek: 2+2+2 nasproti zgornjemu, ki ostaja v tridelni delitvi: 1+2 / 2+1), ter se tako ustvari vtis vertikalnega polimetra (gl. D). Disonantno je v tem – v prenesenem pomenu – razbijanje metra, čeprav zapis tega ne sugerira. Primer bi se polimetrsko lahko zapisal tako, da bi zgornji part pustili v 3/8 meri, spodnjega pa zapisali v 2/8 – seveda z obveznim premikom taktnice, kar bi pa zakompliciralo zapis.

KR: Čeprav je slušni vtis polimetrski, se tukaj po merilu zapisa ne more govoriti o polimetru (gl. KR polimetra). Pojem je vseeno uporaben ravno zaradi razlikovanja takih primerov od polimetra.

GL: polimeter = (polimterija) = (polimterika), poliritem = (poliritmija) = (poliritmika), nasprotni ritem

METER

ANG: metre, meter (ameriški); NEM: Metrum; FR: mètre; IT: metro.

ET: Grš. métron = mera, pesniška stopica (‹KLU›, 476).

KM: V terminologiji glasbe 20. stoletja je meter osnova za tvorbo raznih drugih, specifičnih pojmoGL: heterometer, multimeter, polimeter, variabilni meter.

KR: Meter kot osnovo moramo razlikovati od »-metrije« (npr. v ametriji, heterometriji, polimetriji) in metrike (npr. v heterometriki, polimetriki, spremenljivi metriki), ker te osnove niso sopomenke metra. Pridevnik od meter je »metrski«, ne pa »metrični«, ker »metrični« izhaja iz metrike. Zato je napačno: metrična disonanca (namesto metrske disonance), metrična modulacija (namesto metrske modulacije), »heterometričen« (namesto »heterometrski«), »polimetričen« (namesto »polimetski«).

Meter je skoraj sopomenka za mero, je pa koristno biti pozoren na pomensko diferenciacijo med metrom in mero, ko je to potrebno. Mera je namreč predvsem določilo takta – o tričetrtinski meri se lahko govori kot o tričetrtinskem taktu – vse take oznake takta pa sodijo pod meter kot njegove metrske različice. Meter se od mere najbolj razlikuje v tistih pojmih glasbe 20. stoletja, ki so izpeljani iz metra kot osnove: heterometer, multimeter, polimeter, variabilni meter, nikakor ne morejo biti nadomeščeni z »heteromero«, »multimero«, »polimero« ali »variabilno mero« ker je v teh tvorbah meter veliko boljl natančna osnova.

GL: dodana vrednost = (valeur ajoutée), heterometer = (heterometrija) = (heterometrika), metrska disonanca = (metrična disonanca), metrska modulacija = (metrična modulacija), mera, multimeter, polimeter = (polimetrija) = (polimetrika), variabilni meter = (spremenljiva metrika).

PRIM: metrika, ritem.

‹L›, 359, ‹P›, 183

(METATONALNOST) = ♦METATONALITETNOST♦

(FR: métatonalité).

ET: Od pridevniške oblike samostalnika metatonaliteta; pripona -ost označuje lastnost, stanje ipd. (‹BAB›, 290–292).

D: Nepravilen naziv za kvalilteto, lastnost metatonalitete.

KM: KR tonalitete opozarja na vsebinsko nejaseno obliko slovenskeg pridevnika »tonalen«, do katere je verjetno prišlo zaradi nepremišljenega prevajanja iz tujih jezikov.

KR: Medtem ko je uporaba pripone -ost v metatonalitetnosti pogosta in priporočljiva, metatonalnost – in vse njene izpeljanke – hje treba izključiti iz uporabe zaradi vsebinsko nejasne pridevniške osnove »-tonalen« (namesto »-tonaliteten«).

GL: atonalitetnost = (atonalnost), mikrotonalitetnost = (mikrotonalnost), prototonalitetnost = (prototonalnosti).

PRIM: antitonalitetnost = (antitonalnost), atonikaliteta, atonikalitetnost, atonikalnost, bitonalitetnost = (bitonalnost), metatonaliteta, (metatonalnost), multitonalitetnost = (multitonalnost), pantonalitetnost = (pantonalnost), tonalitetnost = (tonalnost).

METATONALITETNOST = (♦METATONALNOST♦)

ET: Metatonaliteta; pripona -ost označuje lastnost, stanje ipd. (‹BAB›, 290–292).

D: Naziv za kvaliteto, lastnost metatonalitete.

KM: V KM tonalitetnosti je opozorjeno na tvorbo besed s pripono -ost.

KR: Priporoča se uporaba pojma v njegovem specifičnem pomenu glede na metatonaliteto, kakor je navedeno v D:

GL: atonalitetnost = (atonalnost), mikrotonalitetnost = (mikrotonalnost), prototonalitetnost = (prototonalnosti).

PRIM: antitonalitetnost = (antitonalnost), atonikaliteta, atonikalitetnost, atonikalnost, bitonalitetnost = (bitonalnost), metatonaliteta, (metatonalnost), multitonalitetnost = (multitonalnost), pantonalitetnost = (pantonalnost), tonalitetnost = (tonalnost).

METATONALITETA

FR: métatonalité.

ET: Predpona meta- od grš. predloga metá = po, za, čez, tj. za izražanje spremembe (‹KLU›, 475); tonaliteta.

D: Naziv za sistem, iz katerega izhaja lestvica, ki se »nahaja na drugi strani tonalitet in atonalitet in ki ju skuša zediniti« (‹BOSS›, 84).

KM: Pojem izhaja od francoskega skladatelja Claudea Ballifa (gl. BALLIF 1956). V njem se »vidi širitev tonalitete, ki se razlikuje od atonalitete. Ballilova metatonaliteta temelji na na lestvici z 11 toniTon, ki manjka, zadostuje kot sugestija tonalitete, hkrati pa je samoumeven obstoj totalne kromatike. Ballif verjame, da je na ta način sistematiziral Schönbergovo prosto tonaliteto iz obdobja Pričakovanja.« (‹GR6›, II, 95)

KR: Metatonaliteta sodi k tistim pojmom v glasbi 20. stoletja, s katerimi se skuša nadomestit atonaliteto (kot npr. prototonaliteta ali – kakor je predlagal Schönberg – pantonaliteta in politonaliteta). Njegov pomen pa je vendarle omejen izključno na skladateljsko teorijo C. Ballifa.

GL: atonaliteta, mikrotonaliteta, prototonaliteta, prosta tonalilteta.

PRIM: antitonaliteta, atonikaliteta, atonikalitetnost, atonikalnost, bitonaliteta, metatonalitetnost = (metatonalnost), multitonaliteta, nestalna tonaliteta, pantonaliteta, razširjena tonaliteta, prosta tonaliteta, suspendirana tonaliteta, tonaliteta.

‹CH›, 302

METAGLASBA

ANG: metamusic; NEM: Metamusik, Meta-Musik; FR: métamusique.

ET: Predpona meta- od grš. predloga metá = po, za, čez tj. za izražanje spremembe (‹KLU›, 475).

D: 1) »(Naziv za glasbo, ki predstavlja) koherentno in univerzalno sintezo preteklosti, sedanjosti in prihodnosti.« (XENAKIS 1971: 60).

2) »Metaglasba je nasprotje omejevanja na žanre, meta- je tukaj ‘nad’ v pojmu glasbe, (kot oznaka) za glasbeno zavest brez predalov in delitev, za glasbeno zavest, ki so ji postale pomembne ‘prečne linije’ nad svetovno glasbo.« (RUHRBERG 1977: nepag.).

3) »Vse večje zanimanje javnosti za izvenevropsko in novonastalo ‘metaglasbo’, za vse bolj priljubljeno globinsko sproščanje s pomočjo vzhodnjaške glasbe, za psihološko naravnano delo z dihanjem, za trening senzibilnosti in za kolektivne (vokalne) improvizacije kot pomoč pri potapljanju v lastno globino, vse to nakazuje na dejstvo, da bo tudi pri nas glasba v prihodnosti imela vlogo, ki je ne bo omejevala na enostransko določeno dimenzijo človeškega obstoja.« (HAMEL 1981: 10)

KM: D 2 prihaja od W. Bachauerja, nekdanjega ravnatelja Festivala metaglasbe v Berlinu.

»Kolektivna (vokalna) improvizacija« iz D 3 je lahko ‘kolektivna’, če v njej sodeluje tudi občinstvo (kar ni redek pojav), vendar je ­skupinska improvizacija, če jo izvajajo poklicni izvajalci, kot npr. rimska skupina Prima materia R. Laneria (gl. D skupinske in kolektivne improvizacije).

KR: Pisanje pojma s črtico je uveljavljeno na NEM govornem območju, čeprav se tako navaja tudi v ‹GL›, 80–87. Pravzaprav pa ni nobenega razloga predpono meta- ločevati od osnove s črtico (kot je pri metafiziki, metamorfozi ipd.).

D 1 in 2 spominjata na Stockhausenov koncept svetovne glasbe, D 3 pa na meditativno glasbo v smislu t. a) njene D. Posebno D 1 napeljuje k razmišljanju o pluralizmu v smislu D 2 pluralizma, ki pomen omejuje na specifičen skladateljski slog B. A. Zimmermanna (gl. tudi D 2 in KM kolaža, kolažne tehnike skladanja in citat, citatno tehniko skladanja ter montažo, tehniko montaže, zaradi njihove možne tehnične sorodnosti z metaglasbo). Vsekakor obstaja določena podobnost v pomenu D 1, 2 in 3, ampak ni taka, da bi se lahko govorilo o enopomenskosti pojma. (V FUHRMEISTER-WIESENHÜTTER 1973 se pojem uporablja celo za označevanje psihosomatskih motenj pri glasbenikih, ki se ukvarjajo s sodobno glasbo. Ta pomen nas tukaj ne zanima.)

ET pojma napeljuje na možnost njegove uporabe za označevanje vseh pojavov v glasbi 20. stoletja, ki so nastali kot temeljito nasprotovanje tradiciji (podobno kot antiglasba, ki pa morda še preveč negira pojem glasbe). Ker pa je pomen metaglasbe vendarle omejen na tisto, kar je v D (ne glede na razlike), v ‹GL›, 80–87 se takih pojavov ne uvršča v metaglasbo, temveč se jih imenuje »metaglasbeni fenomeni«.

Pojem se priporoča za uporabo le v pomenih, omenjenih v D.

GL: antiglasba, citat, citatna tehnika (skladanja), kolaž, kolažna tehnika (skladanja) = (collage), meditativna glasba, montaža, tehnika montaže, pluralizem (D 2), svetovna glasba. third stream = (tretja struja).

MEŠANICA ZVOKOV

ANG: tone mixture, sound mixture (gl. KR); NEM: Tongemisch, Klanggemisch (gl. KR); FR: mélange des sons sinusoïdaux, mixage; IT: mistura.

D: »Po akustičnih navodilih Nemškega urada za norme (DIN 1320) (naziv za) ‘zvok1, ki je sestavljen iz zvokov2 s temeljnimi toni katerekoli frekvence’. Gre za najmanj dva tona, ki zvenita sočasno in ki, v določenih frekvenčnih odnosih, prav tako tvorita diferencijske in sumacijske tone … Pojma ne uporabljamo v praksi elektronske glasbe (‹EH›, 162).

KM: Glede na to, da se ga ne uporablja v terminologiji elektronske glasbe (za razliko od mešanice tonov), pojem ni pomemben za terminologijo ‘glasbe 20. stoletja. Tukaj je naveden zgolj zato, da bi opozorili na očtno pomembno razliko med mešanico tonov in mešanico zvokov.

KR: V ekvivalentih pojma v tujih jezikih obstaja popoln kaos. V ‹BR›, 46–47 in ‹P›, 333 (kjer se omenjata povsem komična pojma »tonska zmes« in »zvočna zmes«) ni nobene razlike med mešanico tonov in mešanico zvokov, kar je površno. Tako v ‹BR›, 46–47, kot tudi v ‹P›, 333, je z NEM pojmom »Tongemisch« izenačen pojem »Klanggemisch«. V ‹BR›, 46, je z ANG pojmom »tone mixture« izenačena »sound mixture«. V ‹P› se sicer pravilen ANG pojem (»sound mixture«) sploh ne pojavlja. Ta pojem drugače najdemo v ‹L›, 302, in ‹LEU›, 280, ter jasno opozarja na razliko med mešanico zvokov in mešanico tonov. FR- in IT-pojma iz ‹BR›, 46–47, ‹L›, 591, in ‹P›, 333, imata splošni pomen in zagotovo ne ustrezata mešanici tonov kot tehničnem pojmu in/ali strokovnem izrazu. Pojma sta zopet sopomenki mešanici tonov. Ta zmeda na posebej jasen način opozarja na dejstvo, da mešanica zvokov ni sopomenka mešanice tonov.

GL: šum, ton, zvok.

PRIM: mešanica tonov.

‹M›, 17

1 V izvirniku je navedeno »Schall«. O razliki v pomenu NEM pojmov »Klang« in »Schall« gl. D 1–3 in KM zvoka.

2 V izvirniku piše »semitono«. Prim KR celostopinjske lestvice.

MEŠANICA TONOV

ANG: tone mixture, sound mixture (gl. KR); NEM: Tongemisch, Klanggemisch (gl. KR); FR: mélange des sons sinusoïdaux, mixage; IT: mistura.

ET: Ton.

D: »Po uradni … definiciji Nemškega urada za norme (DIN 1320) (naziv za) ‘zvok1, ki je sestavljen iz tonov katerekoli frekvence’. Za razliko od harmonsko proporcionalnega tona (zvoka1) pri mešanici tonov, ki je sestavljena iz sinusnih tonov, parcialni toni ne sodijo med naravne zvoke2. Mešanice tonov niso identične z akordom. V instrumentalni glasbi obstajajo mešanice tonov le v značilnostih udarca (gl. vnihavanje) in odzvena (pri zvonovih, ceveh, ploščah, palicah – gl. iznihavanje). Elektronsko pa se lahko mešanice tonov proizvede v vsakem dinamični in stacionarni zvočni obliki. Zvokovni značaj3 mešanice tonov določa število in razmik neharmonskih parcialov.« (‹EH›, 357)

KR: Med tujimi ekvivalenti pojma najdemo kaos. V ‹BR›, 46–47 in ‹P›, 333 (kjer se »tonska zmes« izenačuje z »zvočno zmesjo«) ni nobene razlike med mešanico tonov in mešanico zvokov, kar je površno. Tako v ‹BR›, 46–47, kot tudi v ‹P›, 333, je z NEM-pojmom »Tongemisch« izenačen pojem »Klanggemisch«. V ‹BR›, 46, je z ANG-pojmom »tone mixture« izenačena »sound mixture«. Z ANG-pojmom »tone mixture« se drugače srečamo v ‹L›, 591, ‹LEU›, 371, in ‹P›, 333, kjer je jasno predstavljena razlika med mešanico tonov in mešanico zvokov. FR- in IT- pojma (iz ‹BR›, 46–47, ‹L›, 591, in ‹P›, 333) imata splošni pomen in zagotovo ne ustrezata mešanici tonov kot tehničnem pojmu in/ali strokovnem izrazu iz termonologije elektronske glasbe. To lahko sklepamo iz specifikacije pomena IT-pojma »mistura« v ‹L›, 591: »rezultat nekega mešanja (= risultato di un missaggio«). Ta kaos posebej jasno opozarja na to, da mešanica tonov ni sopomenka mešanice zvokov.

GL: elektronska glasba, skladba iz sinusnih tonov, šum, ton, zvok.

PRIM: mešanica zvokov.

‹G›, 30, 66; ‹HI›, 480; ‹M›, 555; ‹POU›, 196–199

1 V izvirniku je navedeno »Schall«. O razliki v pomenu NEM pojmov »Klang« in »Schall« gl. D 1–3 in KM zvoka.

2 V izvirniku piše »Klangcharakter«.

3 V izvirniku je navedeno »Schall«. O razliki v pomenu NEM pojmov »Klang« in »Schall« gl. D 1–3 in KM zvoka.

MERSEYBEAT

ANG: merseybeat, Mersey beat, Mersey-beat; NEM: Mersey Beat, Mersey-Beat.

ET: Mersey je reka med Liverpoolom in Birkenheadom, ki teče v Irsko morje; beat.

D: »(Naziv za) slog v popularni glasbi, ki izhaja iz približno 1959. leta iz Liverpoola … V njem so se kombinirale prvine folklorne glasbe in ameriškega rock and rolla. Slog so definirale skupine, kot so Gerry, Pacemakes in The Searchers, najpomembnejši predstavniki pa so bili The Beatles.« (‹RAN›, 488)

GL: beat (D 2), rock and roll, rock, rock glasba.

‹HK›, 240–241; ‹KN›, 131

1 V izvirniku piše »folk music«. Gl. KR folka, folk-glasbe, folk-sloga.