ANG: polymeter; NEM: Polymetrik (gl. KM); FR: polymétrie (gl. KM); IT: polimetro, polimetria (gl. KM).
ET: Predpona poli- iz grš. polý = mnogo; ♦meter♦.
D: 1) »(Naziv za) združitev oziroma zamenjavo dveh ali več različnih ♦mer♦. ♦Polimetrija♦ je horizontalna, če si spremembe ♦mer♦ sledijo druga za drugo, tako da npr. prvi takt kompozicije vsebuje dvočetrtinsko ♦mero♦, drugi triosminsko, tretji in četrti štiričetrtinsko, peti petosminsko in podobno. ♦Polimetrija♦ je vertikalna, če različne ♦mere♦ nastopajo hkrati tako, da npr. v enem in istem taktu en del vsebuje dvočetrtinsko ♦mero♦, drugi triosminsko, tretji tričetrtinsko itn. Včasih se tudi s primerno nastanitvijo poudarkov ustvarjajo polimetrični učinki znotraj ene in iste ♦mere♦:«
(‹MELZ›, Ill, 102; geslo je ♦polimetrija♦!)
2) »(Pri ♦polimetriki♦) je treba razlikovati dva pomena: ali gre za samostojna gibanja, ki »tekmujejo« znotraj skupnega taktnega zaporedja, ali za gibanja z neskladnimi akcenti in kombinacijo taktnic.« (‹RL›, 739; geslo je »Polymetrik« = ♦polimetrika♦; gl. KM!)
3) »(Naziv za) sočasnost različnih nasprotujočih si metrskih zaporedij.« (‹HI›, 359; geslo je »Polymetrik« = ♦polimetrika♦; gl. KM!)
4) (Naziv za) sočasno zvenenje dveh ali več različnih ♦metrov♦, npr. 2/4 v enem delu, 3/4 v drugem.« (‹APE›, 229)
5) »(Naziv za) sočasno uporabo dveh ali več ♦metrov♦. Pojem se sicer včasih nanaša na posledično uporabo različnih ♦metrov♦ v enem ali več delih.« (‹RAN›, 645)
KM: D 1 je najbolj natančna in pravilna, razen tega, da je pri napačnem geslu (♦polimetrija♦) in da se v zadnjem stavku namesto »polimetrskih učinkov« omenjajo »polimetrični učinki« (iz ♦polimetrike♦). Posebej skrbno in natančno se uporablja ♦mera♦: očitno je, da avtor gesla (J. Andreis) v ♦polimetru♦ (ne glede na napačen naziv gesla) pravilno razlikuje ♦meter♦, ki dopušča različne ♦mere♦ (prim. KR ♦metra♦ in KM ♦mere♦).
Begajoč je NEM-naziv »Polymetrik« (»Polymetrum« ne obstaja, čeprav je »Metrum« = ♦meter♦ – gl. ‹BR›, 135, ‹L›, 441, ‹LEU›, 232, in ‹P›, 240, kjer je naveden tudi neobstoječi NEM-pojem »Polymetrie«, ki bi moral biti sopomenski s ♦polimetrijo♦), predvsem zato, ker se v vseh strokovnih NEM-virih ♦metrika♦ enopomensko definira kot nauk, teorija (gl. D in KR ♦metrike♦). Podobno je tudi z NEM-pojmom »Polyrhythmik« (gl. KR ♦poliritmike♦ in ♦poliritma♦). V D 3 so »metrische Ordnungen« prevedeni kot »metrska zaporedja«, kar je edino pravilno, čeprav je »metrisch« pridevnik iz »Metrum« in iz »Metrik« (namreč »metrični« izhaja iz »♦metrike♦«). Sicer ima ANG-naziv osnovo ♦meter♦, čeprav v ANG obstaja tudi (problematičen) samostalnik »metric(s)« = ♦metrika♦ (prim. KR ♦metrike♦). FR- in IT- pojem »polymetrie« in »polimetria« (gl. ‹BR›, 134–135, ‹L›, 441, ‹P›, 240) sta v tem Pojmovniku skoraj sopomenska s ♦polimetrijo♦, čeprav bi se osnove »♦meter♦«, »-metrija« in »♦metrika♦« očitno morale pomensko razlikovati. V ‹DLI›, XIII, 745, se pojavlja pojem »polimetro«, vendar kot pridevnik in ne v povezavi z glasbo. V ‹TLF› ni moč najti niti enega od teh pojmov. Zanimivo je, da v ‹P› p. sploh ni naveden, čeprav je v ‹P›, 240, navedena njegova natančna ANG-ustreznica »polymeter«, sicer kot napačna sopomenka ♦polimetrije♦ (= »polymetry«; gl. KR ♦polimetrije♦).
KR: P. pomeni – kot v D 1– metrsko različnost tako v horizontalnem kot tudi v vertikalnem smislu, ne glede na različne interpretacije pomena v drugih D. Pri tem je kot osnovo treba upoštevati kriterij zapisa oziroma informacijo, ki jo ponuja zapis, tako da primer iz D 1, glede na to, da se v njem uporablja ista ♦metrika♦, ne sodi v p., niti glede na omenjeno dvopomenskost v D 2, kjer se prvi pomen ne nanaša na ♦glasbo 20. stoletja♦. Po tem kriteriju, tj. po kriteriju zapisa, se p. razlikuje od ♦heterometra♦ in ♦poliritma♦, horizontalni p. (D 1) pa je enak ♦multimetru♦.
GL: ♦heterometer♦ = (♦heterometrija♦) = (♦heterometrika♦), ♦meter♦, ♦metrična disonanca♦, ♦multimeter♦, ♦variabilni meter♦ = (♦spremenljiva metrika♦).
PRIM: (♦polimetrija♦) = (♦polimetrika♦), ♦poliritem♦ = (♦poliritmija♦) = (♦poliritmika♦).
‹BKR›, III, 313 = »Polymetrik« (=♦polimetrika♦); ‹FR›, 67–68; ‹GR›, 140; ‹JON›, 226–228