ANG: texture; NEM: Textur; FR: texture, tessiture (gl. KR); IT: testura, tessitura (‹GR6›, XVIII, 709 – gl. KR).
ET: Lat. textura = tkanje, iz texere = tkati (‹KLU›, 728).
D: 1) »(Naziv za) horizontalne (melodične linije) in vertikalne (♦akordi♦) odnose v glasbeni teksturi, ki jih je moč primerjati s prepletenostjo osnove in niti pri tkanju. Poznamo tri osnovne teksture: enoglasna (monofona), homofona in večglasna (polifonija). Prvo predstavlja le ena melodična linija. Druga obstaja pri tistem, kar po navadi imenujemo ‘melodija s spremljavo’, zgrajena pa je iz (horizontalne) melodične linije, ki jo na različnih mestih (vertikalno) podpirajo ♦akordi♦. Po drugi strani polifona tekstura sestoji iz dveh ali več horizontalnih melodičnih linij lastnih lastnosti, ki so medsebojno povezane z vertikalnim odnosom konsonance ali ♦harmonije♦. Vendar se pri disonančni polifoniji … (v ♦glasbi 20. stoletja♦) ta vertikalen odnos ravna po drugačnih pravilih.« (‹APE›, 299)
2) »Nejasen, pa vendarle koristen pojem za (označevanje) kvalitete kratkih glasbenih odlomkoGL: tekstura je lahko homofona, heterofona ali kontrapunktična, lahko je tanka (ima samo nekaj partov) ali debela (vsebuje veliko partov) itn.« (‹GR›, 181)
3) »Diodična tekstura (je naziv za) tip dvojne linearnosti … Namesto glavne linije, ki jo podpirajo harmonični bloki (kot pri homofoniji), ali pa dveh neodvisnih linij (kot pri polifoniji) se v diodični teksturi druga melodija povezuje s prvo, saj se oba parta gibata s konsonančnimi intervali, pri čemer vsaka linija ohranja svojo individualno celovitnost.« (‹FR›, 22)
4) »Pojem … se tukaj uporablja za označevanje kvalitete ♦zvoka♦ ali vrste ♦zvokov♦ … Tekstura ♦zvoka♦ je produkt razmerij med njegovimi sestavnimi deli: ♦višino♦, ♦barvo♦ in ♦intenzitete♦. Tudi tekstura zaporedja ♦zvokov♦ opisuje način, kako so ti elementi časovno povezani. Tako v … skladbi tekstura opisuje določena razmerja med parti (tj. kontrapunktične in homofone teksture) in kvaliteto ♦zvoka♦, ki je posledica … kombinacije glasbil v smislu njihove instrumentalne ♦barve♦ in načina, kako se združujejo ♦tonske višine♦. Nekateri sodobni skladatelji, še zlasti v ♦elektronski glasbi♦, uporabljajo teksturo ♦zvokov♦ kot strukturne elemente na način, kot so drugi skladatelji uporabljali ♦tonske višine♦.« (‹V›, 741)
5) »V nasprotju s ♦strukturo♦, pri kateri je konstitutivnost elementov opazna ne glede na formalno relevantnost, se v teksturi primarna identiteta konstitutivnih elementov povsem izgublja zaradi tiste kvalitete, ki jo zahtevajo večje celote organizacije … (Tekstura) se zdi kot posrednik med ♦strukturo♦ in obliko. Vendar to še ne pomeni, da je v teksturni organizaciji materialov razmerje med posamičnim in celoto natančneje determinirano. Ravno nasprotno! Izgubo primarne identitete pomembnih elementov, ki so vir teksture v rezultatih organizacije, je nemogoče rezimirati na povsem določene kompozicijsko-tehnične postopke ali jih povezati s povsem določenimi značilnostimi gradiv, ki se organizirajo. Teksturnega rezultata organizacije na analitični ravni ni moč razložiti, lahko ga samo opišemo po ‘statistično približnih’ kriterijih.« (‹GL›, 68)
6) »Medtem ko ‘♦struktura♦‘ razume bolj diferencirano zgradbo, katere sestavne dele je mogoče razlikovati in ki so rezultat vzajemnih odnosov med detajli, imamo pri ‘teksturi’ v mislih bolj homogen, manj artikuliran kompleks, znotraj katerega elementi skoraj povsem izginejo. Določeno ♦strukturo♦ je mogoče, glede na elemente, analizirati; teksturo je bolje opisovati z njenimi globalnimi, statističnimi značilnostmi.« (LIGETI 1960: 13 – op. 29)
KR: V ‹GR6›, XVIII, 709, sta navedena etimološko sorodna IT-pojma »testura« in »tessitura«, vendar se pri tem pripominja, da ta pojma pomenita register posameznega, večinoma vokalnega parta (gl. ‹BASS›, IV, 533; ‹RIC›, IV, 376; prim. tudi ‹GR6›, XVIII, 705; pojem »testura« se ni pojavil v pregledanih priročnikih). V FR obstaja pojem z enakim pomenom IT-pojma »tessitura«, in sicer »tessiture« (‹CAN›, 547; ‹CH›, 308; ‹HO›, 1008; ‹LARE›, 1549; ‹MI›, III, 791). Nasploh je nerazumljivo, zakaj ‹GR6›, XVIII, 709, ne omenja FR-pojma oziroma zakaj omenja pojme, ki se razlikujejo od primarnega pomena, saj v FR obstaja tudi pojem »texture«. Slednji pojem ima specifičen pomen znotraj Schaefferjeve teorije ♦konkretne glasbe♦ (gl. ‹GUI›, 74) in ga na tem mestu ne bomo posebej razlagali. Tudi v ‹L› se FR-pojem sploh ne pojavi!1
Ta pomemben pojem, ki v ♦glasbi 20. stoletja♦ nadomešča pomanjkljivosti ♦strukture♦ v njenem razmerju do oblike (gl. ‹G›, 7; ‹GL›, 66), je še zlasti nenatančno obdelan v relevantnih, specializiranih priročnikih:
a) Iz D 1 lahko sklepamo, da je na ANG-govornem območju pojem sopomenka za stavek. To potrjuje tudi ‹GR6›, XVIII, 709, kjer se navaja NEM-pojem »Satz«, ter ‹L›, 492, ki govori o dvo-, tro- in štiriglasnem stavku kot o »texture of two, three, four parts«. Vendar pa se v ‹L›, 492, zatrjuje, da »večglasni slog« ni »texture of many parts«, temveč »polyphonic texture« (gl. ‹L›, 229).
b) Od tega elementarnega pomena ni možno ločiti niti D 2, čeprav izvira iz priročnika, specializiranega za ♦glasbo 20. stoletja♦. Na podoben način je nezadovoljiva obdelava pojma tudi v MACHLIS 1961: 47–53 (v ‹JON›, 316, je omenjen samo ta vir), čeprav mu posveča celo poglavje, verjetno zato, ker se sam avtor zaveda, da tradicionalna klasifikacija stavka v ♦glasbi 20. stoletja♦ ne zadostuje več.
c) V D 3 je izmišljen pojem »diodična t.«, ki se v drugi pregledani literaturi nikjer ne pojavlja, pa tudi njena oblika (samostalnik je »diode«, pridevnik »diodic«, v ANG je samo pojem iz elektronike) in pomen sta sumljiva.
d) D 4, ki je sicer uvod v zelo obsežen članek v ‹V›, še najbolje kaže zmedo okrog tega pojma na ANG-govornem območju: pomen se poskuša ločiti od »stavka«, vendar nerodno in neargumentirano. Tako npr. v nadaljevanju citata v D (‹V›, 741–742) P. Lansky piše o »harmonični t.«, kar je pravzaprav glede na ožji pomen pojma, tj. njegov odnos do ♦strukture♦, povsem neprimeren pojem, čeprav dokazuje, da ♦struktura♦ ne zadošča več potrebam po natančnem označevanju pojavov v ♦glasbi 20. stoletja♦; M. Goldstein piše posebej za tem o »zvokovni t.« (‹V›, 747–753); na kakšen način, pa lahko razberemo iz same D 4.
e) V D 5 in 6 je pomen pojma določen v ožjem smislu, tj. točno glede na njegovo (posredniško) razmerje med ♦strukturo♦ in formo. D 6 je pravzaprav argument za D 5, saj izvira iz Ligetijeve skladateljske teorije, ki ni relevantna le za njegovo glasbo, temveč tudi nasploh (gl. npr. D in KR ♦mikropolifonije♦). D 6 tudi dokazuje (kljub nasprotnim trditvam v ‹GR6›, XVIII, 709), da pojem obstaja v NEM in da ni sopomenski s stavkom (gl. t. a KR). O pomembnosti opisovanja t. s statistično približnimi kriteriji se v Pojmovniku govori tudi pri ♦skupini, skupinski skladbi♦ (gl. D 3 in KR – t. c) ter pri ♦statistični glasbi♦ (gl. D 4 in KR – t. d).
V nasprotju s problematičnim pomenom pojma v D 1–4, se t. natančno in izčrpno uporablja v teoriji arhitekture, npr. v BLASER 1976 je govora o ♦strukturi♦ (ali tektoniki) v povezavi z »ustrojem«, »zgradbo«, »konstrukcijo«, medtem ko se t. nanaša na »površino«, na »delovanje«. V ‹THO›, 243, se pojem s podobnim pomenom navaja v povezavi z Dubuffetovo art brut , ki jo je »dojemal kot sintetično oblikovanje svojih subjektivno-čustvenih naravnih čutil brez oblike. Posamezen element teksture ima svoj pomen v celoti slikovnega izročila na ravni prapisave.«
GL: ♦grozd♦, ♦skupina, skupinska skladba♦, ♦gostota, sprememba gostote, stopnje gostote♦, ♦mikropolifonija♦, ♦omejena aleatorika♦, ♦permeabilnost♦, ♦polje♦, ♦skladanje grozda♦, ♦skupek tonov♦, ♦statistična glasba♦.
PRIM: ♦faktura♦, ♦struktura♦.
1 V ‹L›, 39, so kot sopomenke NEM-pojma »Aufbau« (= »konstrukcija«, »gradnja«) navedeni ANG-pojmi »structure« (= »♦struktura♦«), »construction« (= »konstrukcija«), »anatomy« (= »anatomija«), »texture«, »form« (= »oblika«), FR- pojmi »structure« (= »♦struktura♦«), »construction« (= »konstrukcija«) in »formation«
(= »formacija«). V ‹L›, 229, pa so kot sopomenke NEM-pojma »Gewebe« (= »tkanje«, »tkivo«) navedeni ANG-pojmi »fabric« (= »tkanina«, »♦struktura♦«, »zgradba«), »texture«, »web« (= »tkanje«, »tkanina«), FR-pojmi »tissu« (= »tkanje«, »tkanina«, »tkivo«), »trama« (= »sukanec«, »nit«) in »construzione« (= »konstrukcija«). Odveč se je čuditi nad površnim izenačevanjem t. in ♦strukture♦ v tej množici pojmov (še posebej v ‹L›, 554), med katerimi jih večina ni niti tehnični pojem niti strokovna beseda!