ANG: Russolophone; NEM: Russolophon; FR: russoIophon; IT: russolofono.
ET: Po oblikovalcu L. Russolu; grš. phōnḗ = glas, ♦zvok♦ (‹KLU›, 544).
KM: -ph-, ki je grš. porekla, se prelevi v -f-, kot pri »gramofonu« aIi ♦muItifonu♦.
PRIM: ♦rumorarmonio♦.
‹P›, 320
ANG: rumorarmonio; NEM: Rumorarmonio; IT: rumorarmomo.
ET: IT rumore = ♦šum♦; armonio = harmonij.
D: »(Naziv za) mehansko električno glasbilo, ki ga je leta 1929 izdelal in uporabljal na koncertih itaIijanski skIadateIj … Luigi Russolo …« (‹HI›, 402)
KM: R. je, kot tudi ♦russolofon♦ oziroma vse ♦intonarumore♦ (gl. KM ♦intonarumori♦) nespretno in nepraktično prevajati, zato je bolje uporabljati IT izvirnik.
GL: ♦bruitizem♦, ♦futurizem♦, ♦glasba šuma, hrupa♦, ♦intonarumori♦, ♦komatska Iestvica♦, ♦strojna glasba♦.
PRIM: ♦russolofon♦.
‹BASS›, IV, 172 = vodilka k: ♦intonarumore♦; ‹GRI›, Ill, 277; ‹P›, 320
ANG: rumba; NEM: Rumba, Rhumba; FR: rumba; IT: rumba.
ET: V kubanski španščini = izzivalni ples, iz španskega rumbo = čarovnija z rokami, nakit, sijaj, izziv, iz lat. rhombus = romb, krog, čarobni krog, iz grš. rhómbos = enako, iz rhémbesthai = vrteti se v krogu (‹DUD›, 603, 592).
D: »(Naziv za) afrokubanski … ples in glasbo, ki ga spremlja. Obstaja nekaj podvrst rumbe (npr. guadanco, yambu, columbia), ta pa, čeprav svetna, vsebuje elemente duhovne glasbe afriškega porekla. Izvaja jo vokalni solist in zbor s spremljavo dveh ali treh bobnov kongov (nizkouglašena tumba, pogosto segundo in visokouglašeni quinto), par lesenih palčk (palitos, cascara) s katerimi se tolče po leseni površini, in včasih claves. Rumba se začne s kratkim uvodom (diana ali llorao), kateremu sledijo improvizirani verzi. Obe ♦sekciji♦ (D 1) sta za solo pevca in za zbor, ki poje refren. Tretja in končna ♦sekcija♦ (D 1) je responzorialno izmenjevanje solista in zbora. Rumba je postala mednarodno znana v tridesetih letih, ko so jo sprejeli in predelali popularni kubanski urbani ansambli.« (‹RAN›, 720–721)
KM: NEM zapisovanje s h-jem (»Rhumba«) se navaja v ‹BKR›, IV, 77, in v ‹RL›, 882. Vendar takšno zapisovanje ne obstaja niti v ‹L›, 486, niti v ‹P›, 283.
GL: ♦beguine♦, ♦cha-cha-cha♦, ♦mambo♦, ♦popularna glasba♦, ♦zabavna glasba♦.
‹BASS›, IV, 172; ‹GR6›, XVI, 329; ‹HI›, 401–402; ‹HK›, 335; ‹KN›, 179; ‹L›, 486; ‹LARE›, 1365; ‹MELZ›, III, 244; ‹RIC›, IV, 78
ANG: pink noise, pink sound (gl. KR); NEM: rosa Rauschen; FR: bruit rose; IT: rumore rosa.
D: 1) »(Naziv za) neperiodični ♦impulz♦ brez ♦višine♦, ki vsebuje vse slišne frekvence s povečanjem reIativne amplitude nizkih frekvenc.« (‹FR›, 66)
2) »(Naziv za) posebno vrsto ♦obarvanega šuma♦. Roza šum nastane s povečanim dušenjem visokofrekvenčnega območja, tako da se po oktavi ohranja enaka ♦jakost♦ nihanja (oziroma ♦jakost♦ ♦zvoka♦), kar pri poslušanju, v nasprotju z ♦beIim šumom♦, daje občutek enakomerne razporeditve pasovne širine ♦šuma♦.« (‹EN›, 188)
KR: ANG naziv »roza ♦zvok♦« (= »pink ♦sound♦« v ‹CPl›, 241) ni natančen, saj ne upošteva pomembne razIike med ♦zvokom♦ in ♦šumom♦.
GL: ♦šum♦.
PRIM: ♦beIi šum♦, ♦črni zvok♦, ♦obarvani šum♦, ♦modri šum♦.
‹EH›, 255; ‹HI›, 355; ‹L›, 463–464
ANG: rotary box, rotating (loud)speaker; NEM: Rotationslautsprecher, rotierende Lautsprecher, Rotorbox, Rotorkabinett .
ET: ♦Rotacija (vrste, serije)♦.
D: 1) »(Naziv za) poseben sistem zvočnikov, ki so ga izdelali za ♦leslie♦, v katerem se uporablja Dopllerjev učinek za oživljanje ♦zvoka♦ ♦elektronskih orgel♦«. (‹EN›, 201)
2) Naziv za napravo, s katero se nadzoruje ♦rotacija zvoka♦ v ♦prostorski glasbi♦.
GL: ♦leslie♦, ♦rotacija zvoka♦.
‹DOB›, 99; ‹EH›, 291; ‹HK›, 332; ‹KN›, 178
NEM: Klangrotation, Rotation von Klängen.
ET: ♦Rotacija (vrste, serije)♦.
D: »(Pojem), ki so si ga leta 1951/1952 zamislili P. Schaeffer in drugi …, se je lahko uresničil šele s pojavom štirikanalnega magnetofona. Ker je bil ročni nadzor rotacije prek pulta natančno neizvedljiv, so v radijskem studiu v Kölnu dobili idejo o konstrukciji t. i. ♦rotacijskega zvočnika♦: mize, ki se obrača in na kateri bi bil zvočnik z izrazito velikim lijakom. Štirje mikrofoni, ki so bili postavljeni v kvadratu okrog te mize, vsak med njimi pa je bil priključen na en kanal štirikanalnega magnetofona, so iz ♦rotacijskega zvočnika♦ snemali ♦zvok♦, ki se je približeval in oddaljeval … Kot nadaljevanje … se je v ♦Studiu za elektronsko glasbo♦ na Visoki glasbeni šoli v Kölnu razvil t. i. ‘spremenljivi štirikanalni regulator rotacije’ (ki je deloval s fotocelicami).« (‹EH›, 290–291)
KM: Napravo za r. z., ki so jo izdelali na Kölnskem radiu, je med drugim uporabljal tudi K. Stockhausen kot t. i. »rotirajoča miza« (»Rotationstisch«) za nadzor prostorskega razporeda ♦zvoka♦ v svoji skladbi Kontakti (1960) (‹RUF›, 431).
KR: ♦Rotacijski zvočnik♦, ki se omenja v D, je treba razlikovati od tistega, ki se recimo rabi v ♦leslieu♦.
GL: ♦elektronska glasba♦ = (♦elektronska glasba♦), ♦prostorska glasba♦, ♦rotacijski zvočnik♦ (D 2), ♦zvok♦.
‹HU›, 89
ANG: rotation; NEM: Rotation.
ET: Lat. rotatio = vrtenje, iz rotare = vrteti se, iz rota = kolo (‹KLU›, 606); ♦serija♦.
D: »(Naziv za) sistematično … preurejanje (elementov) zadane ♦vrste♦ (ali ♦serije♦ ) …, ki je doseženo z uporabo enega dejavnika (npr. z drugo noto v ♦vrsti♦ ali ♦seriji♦) ali z več dejavniki (npr. začenši z drugo noto v ♦vrsti♦ ali ♦seriji♦, nadaljujoč z vsako drugo noto) ali po serialno ujemajočem se načrtu.« (‹FR›, 76)
KR: D (kjer bi bilo »noto« bolje zamenjati s »♦tonom♦«) povsem nejasno pojasnjuje postopek, predvsem zato, ker ne razlikuje r. od ♦permutacije♦. Na to razliko se natančno opozarja v EIMERT 1964: 136: »3 ♦tone♦ lahko premestimo šestkrat. Pri figuri s tremi tonskimi ♦točkami♦ dobimo pri obratu do 3590 6 položajev rotacije s 6 različnimi, ciklično zamenljivimi zaporedji ♦tonov♦. 10 ♦tonov♦ lahko premestimo milijonkrat; pri figuri z desetimi tonskimi ♦točkami♦ dobimo rotacijo iz 90 različnih zaporedij ♦tonov♦. Rezultati rotacije so: pri 3 tonskih ♦točkah♦ 6 različnih zaporedij ♦tonov♦, pri 4 tonskih ♦točkah♦ 12, pri 5 20, pri 6 30, pri 7 42, pri 8 56, pri 12 132, pri n tonskih ♦točkah♦ n’ (n–1) različnih zaporedij ♦tonov♦.« Rezultati r. so torej občutno bolj omejeni od rezultatov ♦permutacije♦.
GL: ♦dvanajsttonska tehnika (skladanja)♦ = (♦dodekafonija♦), ♦dvanajsttonska vrsta, serija♦, ♦modus♦ (v posebnem pomenu), ♦vrsta♦, ♦predurejanje gradiva♦, ♦serija♦, ♦serialna tehnika (skladanja)♦, ♦serialni postopki♦.
PRIM: ♦permutacija (vrste, serije)♦.
‹G›, 45
ANG: rock (music), Rock 1965; NEM: Rock-Musik, Rockmusik, Rock, Nachfolger des Rock’n Roll, Forsetzung von Rock’n Roll und Beat; FR: rock, continuation du Rock’n Roll et da le musique beat; IT: rock, continuazione del Rock’n Roll e del beat.
ET: ANG rock = zibati (se), majati (se); izvor pojma je ♦rock and roll♦, tako da je r. njegova okrajšava (prim. D).
D: »(Naziv za) vrsto množično razprostranjene glasbe, ki se je pojavila v šestdesetih letih in ki je sorodna, vendar različna od ♦rock’n’rolla♦. Glasbene in izrazne značilnosti rocka so izoblikovali skupina Byrds iz Kalifornije in nekatere skupine v San Franciscu in okolici (The Charlatans, The Great Society, Quicksilver Messenger Service, Big Brother in The Holding Company). (Skupina) The Jefferson Airplane s pevcem Graceom Slickom je bila najvplivnejša v popularizaciji tega stila … Rock je električen1 glede na uporabo amplifikacije, izkrivljenosti, morebiti pa tudi glede na proizvajanje ♦zvoka♦. Najpomembnejše melodično glasbilo je ♦električna kitara♦, igra pa se s pridušenim in okrasnim slogom, ki ga omogoča elektronska tehnologija. Verzi so običajno izrazito osebni ali politični, glede na pesniški stil pa pogosto nerazumljivi. Po formi je bil rock prva popularna vrsta, ki je razvila obsežne in pogosto zapletene ♦strukture♦, ki jih je omogočilo poreklo rocka v živih izvedbah in njegova poznejša širitev na gramofonske LP plošče. Sprva se je rock v družbenem smislu povezoval pretežno z belim in mladim občinstvom, trdeč da nasprotuje tradicionalnemu ameriškemu odnosu do droge, seksa in delovne etike. Beatlesi so to glasbo slišali na svoji ameriški turneji leta 1966 in nekatere elemente takoj vključili v svoj Revolver (1966) in Sgt. Pepper’s Lonely Hearts Club Band (1967). Rock je kmalu postal angloameriška glasba z enako pomembnimi izvajalci na obeh straneh Atlantika, kot so na primer The Rolling Stones, Eric Clapton, skupina The Who v Britaniji in The Doors, Jimi Hendrix, The Greatful Dead in Janis Joplin v Združenih državah Amerike. V nasprotju z ♦rock’n’rollom♦ je rock v Ameriki malo pomenil črnski in ruralni publiki med belci … Kljub njegovi včasih revolucionarni usmerjenosti so rock strastno širili mediji, posebej založbe in film, ter … veliki festivali na prostem (Woodstock, Altamont, Isle of Wight). Med tem so se nekateri vidiki stila in vsebine rocka razširili na druge vrste glasbe in tako ustvarili glasbene dialekte, ki se imenujejo ♦jazz rock♦, ♦folk rock♦, ♦country rock♦ in ♦heavy metal♦. Okrog leta 1970 je rock kot pojem pomenil skoraj enako kot ♦popularna glasba♦. Uporabljal se je … ne samo (kot naziv) za prej opisano glasbo, ampak tudi (kot naziv) za različne vrste afroameriške glasbe …, za glasbo pevcev-skladateljev, ki so bili na začetku desetletja tako popularni (Carole King, James Taylor, Cat Stevens, Elton John), pa tudi za glasbo, ki je imela svoje čvrste korenine v starejših stilih Tin Pan Alleyja (Barry Manilow, Billy Joel). Počasi pa se je pojem spet začel razumevati kot primeren za označevanje samo enega dialekta pluralistične ♦popularne glasbe♦, ki so jo v sedemdesetih in osemdesetih letih širili mediji, katere značilnost pa je bila temeljna instrumentacija z ♦električno kitaro♦, basom, klaviaturami in bobni …; hitri … ♦ritem♦ …; provokativno oblačenje in vedenje izvajalcev in publike, s čimer se je dramatizirala stalna povezanost rocka z držami, ki so se razlikovale od glavne struje1 angloameriške kulture. The Rolling Stones, Jefferson Starship, The Who, Steve Miller in drugi ♦bandi♦, formirani v šestdesetih letih, so še naprej obstajali v središču te glasbe, pridružili pa so se jim tudi mlajši izvajalci, ki so favorizirali podoben glasbeni in izrazni stil: Bruce Springsteen, Kiss, The Eagles, Bob Seger, Rod Stewart, ZZ Top … V poznih sedemdesetih letih so se pojavili novi dialekti rocka, predvsem ♦punk♦ in ♦new wave♦, ki so težili k začetkom te vrste, preprosti in neposredni v stilu, z manj opiranja na zapleteno elektronsko tehnologijo.« (‹RAN›, 710–711)
KM: Pojmi v NEM, FR, IT (in ANG pojem »Rock 1965«), ki se razlikujejo od ANG izvirnika, so ponujeni – očitno kot (problematična) definicija ANG pojma v izvirniku – v ‹BR›, 238–239.
KR: Vzorna terminološka obdelava pojma v D (predvsem je vredno navesti dejstvo, da se pojem ne nanaša samo na glasbo – v izvirniku je zato tudi naveden samo kot r. –, pač pa na cel segment alternativne – in ne samo – angloameriške kulture) je vprašljiva v tistem delu kjer se r. g. enači s ♦popularno glasbo♦. (V ‹IM›, 323, se namreč omenja, da je r. g. naziv za vrsto ♦pop glasbe♦! V ‹RAN› ♦pop glasba♦, kot pojem, sploh ne obstaja, zato pa je ♦popularna glasba♦ obdelana na specifičen način. V ‹V›, 630, se geslo ♦rock♦ prav tako navezuje na ♦popularno glasbo♦, v ‹FR›, 76, pa se navezuje na ♦rock and roll♦. V ‹HK›, 325, in v ‹KN›, 174–175, je omenjeno, da je r. naziv, ki vključuje ♦rock and roll♦ in ♦beat♦ – D 2, vendar se razlikuje od ♦popa♦ kot splošnega pojma. Gl. D ♦popularne glasbe♦ in ♦pop glasbe♦.)
GL: ♦acid rock♦ = ♦head rock♦ = ♦psihedelični rock, psihedelična rock glasba♦, ♦afro rock♦, ♦aranžma♦, ♦art rock♦, ♦band♦, ♦baterija♦, ♦beat♦ (D 2), ♦bluegrass (glasba)♦, ♦combo♦, ♦konceptualni album♦, ♦country and western (glasba)♦, ♦country rock♦, ♦Detroit sound♦, ♦disco (glasba, sound)♦, ♦folk rock♦, ♦funk(y), funky jazz♦, ♦fuzija♦, ♦glasba 20. stoletja♦, ♦hard rock♦, ♦head rock♦ = ♦acid rock♦ = ♦psihedelični rock, psihedelična rock glasba♦, ♦heavy rock, heavy metal (rock)♦, ♦hillbilly (glasba), hillbilly jazz♦, ♦hit♦, ♦kraut rock♦, ♦latinski rock♦, ♦lead♦, ♦meditativni rock♦, ♦merseybeat♦, ♦middle of the road♦, ♦new wave♦ (D 1), ♦progresivni rock, progresivna rock glasba♦, ♦psihedelični rock, psihedelična rock glasba♦ = ♦acid rock♦ = ♦head rock♦, ♦punk (rock)♦, ♦rap♦, ♦rhythm and blues♦, ♦riff♦, ♦rockabilly♦, ♦rock and roll♦, ♦rock jazz♦ = ♦jazz rock♦, ♦rock muzikal♦, ♦rock opera♦, ♦rock oratorij♦, ♦sampler♦, ♦skiffle, skiffle band, skiffle group♦, ♦soft rock♦, ♦soul, soul jazz♦, ♦zvok♦, ♦surf♦, ♦glasbe sveta♦ (D 3), ♦techno (glasba, pop, sound …)♦, ♦twist♦.
PRIM: ♦pop, pop glasba♦, ♦popularna glasba♦, ♦zabavna glasba♦.
‹BKR›, IV, 56; ‹HI›, 396–397; ‹M›, 545; ‹MELZ›, III, 214
V izvirniku je »electrical«, tako da je ta prevod točen, vendar gl. ‹EH›, 74, oziroma KM ♦električnih♦, ♦elektroakustičnih♦ in ♦elektronskih glasbenih instrumentov♦, kjer se opozarja na razliko med »električnim« in »elektronskim«; prav tako tudi KR ♦električne kitare♦.
1 V izvirniku se tukaj uporablja pojem »mainstream« v splošnem pomenu in ne kot tehnični pojem oziroma strokovni termin (gl. ♦mainstream jazz♦). Zato je tudi preveden kot »glavna struja«.
ANG: rock oratorio; NEM: Rock-Oratorium.
ET: ♦Rock, rock glasba♦; lat. oratorium = molilnica, iz orare = govoriti, moliti, iz os = usta (‹KLU›,518).
D: »(Naziv za) ♦konceptualni album♦, ki vsebuje celotno delo, ki ni razdeljeno po vlogah …, temveč je v obliki zgodbe; nekatera dejanja izvaja tudi zbor. Primer za rock oratorij je LP ARK 2 skupine Flaming Youth (1969) … Besedila so miselna, narativna. Niso dramska … niti v obliki dialoga. Te značilnosti se nanašajo tudi na ♦rock opero♦.« (‹KN›, 177)
KR: Čeprav je v D ponujena možnost sopomenskosti r. o. z ♦rock opero♦, so poudarjene značilnosti dovolj jasne za razlikovanje. Ker je primerov za r. o. tako malo, je v terminologiji ♦rock glasbe♦ ♦rock opera♦ – skorajda enakopomenska z ♦rock muzikalom♦ (gl. KR ♦rock opere♦ in KR ♦rock muzikala♦) – precej bolj popularna.
R. o. ne sodi v ♦glasbeno gledališče♦ v ožjem – in točnem – pomenu tega pojma (gl. KR ♦glasbenega gledališča♦).
GL: ♦glasbeno gledališče♦, ♦rock, rock glasba♦.
PRIM: ♦rock muzikal♦, ♦rock opera♦ (t. 2 v D).