Kategorija: tajništvo

(ANG: proto-tonality.)

ET: Iz pridevniške oblike samostalnika ♦prototonaliteta♦; pripona -ost označuje značilnost, lastnost, stanje in podobno (‹BAB›, 290–292).

D: Naziv, vendar napačen, za značilnost, lastnost in odliko ♦prototonalitete♦.

KM: V KR ♦tonalitete♦ se opozarja na vsebinsko problematično obliko pridevnika »tonalen«, do katerega je najbrž prišlo z nepremišljenimi prevodi iz tujih jezikov.

KR: P. je treba v tej obliki izključiti iz uporabe zaradi problematične pridevniške osnove »tonalen« (namesto »tonaliteten«). Ton i nobena izguba, saj pomen ♦protonalitete♦ ni jasen (gl. KR ♦prototonalitete♦).

GL: ♦atonalitetnost♦ = (♦atonalnost♦), ♦metatonalitetnost♦ = (♦metatonalnost♦), ♦mikrotonalitetnost♦ = (♦mikrotonalnost♦).

PRIM: ♦antitonalitetnost♦ = (♦antitonalnost♦), ♦atonikaliteta, atonikalitetnost, atonikalnost♦, ♦bitonalitetnost♦ = (♦bitonalnost♦), ♦multitonalitetnost♦ = (♦multitonalnost♦), ♦pantonalitetnost♦ = (♦pantonalnost♦), ♦politonalitetnost♦ = (♦politonalnost♦), ♦prototonaliteta♦, ♦prototonalitetnost♦, ♦tonalitetnost♦ = (♦tonalnost♦).

ET: ♦Prototonaliteta♦; pripona -ost označuje značilnost, lastnost, stanje in podobno (‹BAB›, 290–292).

D: Naziv za značilnost, lastnost in odliko ♦prototonalitete♦.

KM: V KM pri ♦tonalitetnosti♦ se opozarja na tvorbo besed s pripono -ost.

KR: Pojem bi moral vsebovati določeno pomensko razliko glede na ♦prototonaliteto♦, kot je navedeno v D; sicer pa pomen ♦prototonalitete♦ (gl. KR ♦prototonalitete♦) ni jasen, zato ni razloga za njegovo rabo.

GL: ♦atonalitetnost♦ = (♦atonalnost♦), ♦metatonalitetnost♦ = (♦metatonalnost♦), ♦mikrotonalitetnost♦ = (♦mikrotonalnost♦).

PRIM: ♦antitonalitetnost♦ = (♦antitonalnost♦), ♦atonikaliteta, atonikalitetnost, atonikalnost♦, ♦bitonalitetnost♦ = (♦bitonalnost♦), ♦multitonalitetnost♦ = (♦multitonalnost♦), ♦pantonalitetnost♦ = (♦pantonalnost♦), ♦politonalitetnost♦ = (♦politonalnost♦), ♦prototonaliteta♦, (♦prototonalnost♦), ♦tonalitetnost♦ = (♦tonalnost♦).

ANG: proto-tonality.

ET: Grš. prôtos = prvi; ♦tonaliteta♦.

D: »Naziv, ki ga je ustvaril skladatelj Lou ­Harrison kot nadomestek za ♦atonaliteto♦.« (‹FR›, 70)

KM: P. je eden od mnogih nadomestkov za ♦atonaliteto♦, ki se ni uveljavil, tako kot številni drugi predlogi, ki so sestavni del skladateljskih teorij (npr. ♦pantonaliteta♦ in ♦politonaliteta♦ po Schönbergovih predlogih: gl. SCHÖNBERG 1966⁷: 486–487; tudi KM in KR ♦pantonalitete♦ in KR ♦politonalitete♦).

KR: Glede na ET je težko priti do končne razlage, kaj p. kot nadomestek za ♦atonaliteto♦ res pomeni, zato ga ni priporočljivo uporabljati, razen, seveda, v povezavi s skladateljsko teorijo L. Harrisona.

GL: ♦atonaliteta♦, ♦metatonaliteta♦, ♦mikrotonaliteta♦, ♦prosta atonaliteta♦.

PRIM: ♦antitonaliteta♦, ♦atonikaliteta, atonikalitetnost, atonikalnost♦, ♦bitonalnost♦, ♦multitonaliteta♦, ♦nestalna tonaliteta♦, ♦pantonaliteta♦, ♦politonaliteta♦, ♦progresivna tonaliteta♦, ♦razširjena tonaliteta♦, ♦prototonalitetnost♦ = (♦prototonalnost♦), ♦svobodna tonaliteta♦, ♦suspendirana tonaliteta♦, ♦tonaliteta♦.

ANG: spatial music; NEM: Raummusik, Raum-Musik; FR: musique d’espace.

D: »(Naziv za) glasbo, v kateri je načrt za fizično lokacijo vira ♦zvoka♦ sestavni del ♦strukture♦ (dela) – bodisi eksplicitno bodisi tako, da se razume sam po sebi. Izvor ♦zvoka♦, živega ali posnetega (ki ga slišimo prek zvočnika), je lahko stacionaren ali gibljiv. Iluzijo ♦zvoka♦ v gibanju pogosto dosežemo tako, da posneti ♦zvok♦ hitro prenesemo od enega stacionarnega zvočnika do drugega.« (‹V›, 703)

KM: V ♦glasbi 20. stoletja♦ so številni primeri za p. g.: Ivesov Unanswered Question (1906), Varèsejeva Poème électronique (1957–1958), mnoge skladbe H. Branta (gl. BRANT 1978), Stockhausenov Gesang Der Jünglinge (1956), v katerem je avtor »poskušal oblikovati smer in gibanje ♦zvoka♦ v prostoru ter s tem dobiti novo dimenzijo glasbenega doživetja« (STOCKHAUSEN 1963c: 153), njegove Skupine (Grupe) (1955–1957), Sakačev Turm-Musik (1970) itd.

KR: D, ki jo je sicer sestavil H. Brant, izvrstno utrjuje pojem. Pomembno v p. g. je prav to, da je prostor konstitutiven element dela oziroma njegove ♦strukture♦.

GL: ♦ambientalna glasba♦, ♦okoljska umetnost♦, ♦fonoplastika♦, ♦glasba kot pohištvo♦, ♦muzak♦, ♦premični koncert♦, ♦rotacija zvoka♦, ♦tapetna glasba♦, ♦zvočna krajina♦.

‹BOSS›, 49–53; ‹EH›, 217–273; ‹G›, 100; ‹GR›, 171; ‹M›, 555

ANG: free tonality.

ET: ♦Tonaliteta♦.

D: »(Naziv za ♦tonaliteto♦), pri kateri se ohranja tonalitetno središče, vendar ne moremo zaznati nikakršne hierarhije med dvanajstimi ♦toni♦, razen tonike. Tonika ohranja svojo funkcijo kot orientacija in točka gravitacije, sicer pa je vseh dvanajst ♦tonov♦ enako prostih in neodvisnih.« (‹JON›, 104–105)

KM: Citat v D je iz DALLIN 1957: 47–48. Tam sta omenjena tudi Allegro iz prve Šostakovičeve simfonije in Hindemithova Simfonija v Es-duru kot zgleda za p. t.

KR: V ‹JON›, 104, se bralca usmerja k ♦dodekafoniji♦ (tj. ♦dvanajsttonski tehniki♦), verjento zaradi skorajda popolne enakovrednosti med dvanajstimi ♦toni♦ po D. P.t. je v tem smislu sopomenska z ♦razširjeno tonaliteto♦. Vendar je v tem primeru vsakršna povezava z ♦dvanajsttonsko tehniko♦ povsem zgrešena.

GL: ♦atonaliteta♦, ♦atonikaliteta, atonikalitetnost, atonikalnost♦, ♦bitonaliteta♦, ♦multitonaliteta♦, ♦nestalna tonaliteta♦, ♦pantonaliteta♦, ♦politonaliteta♦, ♦progresivna tonaliteta♦, ♦razširjena tonaliteta♦, ♦suspendirana tonaliteta♦.

PRIM: ♦atonaliteta♦, ♦metatonaliteta♦, ♦mikrotonaliteta♦, ♦prototonaliteta♦, ♦prosta atonaliteta♦, ♦tonaliteta♦.

ANG: free improvisation; NEM: freie Improvisation; FR: improvisation libre; IT: improvvisazione libera.

ET: ♦Improvizacija♦.

D: Naziv za vrsto ♦skupinske improvizacije♦, ki poteka brez zapisanega podlage. Namesto tega se večinoma uporablja načelo ustnega dogovora med sodelujočimi pri ♦improvizaciji♦.

KR: V D 2 ♦improvizacije♦ se opozarja na to, da se ♦improvizacija♦ v ♦jazzu♦ od p. i. razlikuje »le v smislu izvedbenih klišejev« v ♦free jazzu♦ in ♦jazzu♦. Kot je vidno iz D ♦free jazza♦, se »izvedbeni klišeji« tu vendarle uporabljajo, vendar nasprotno od slogovnih konvencij ♦bebopa♦. V D 3 ♦intuitivne glasbe♦ Stockhausen zatrjuje, da se v p. i. včasih presegajo meje »kakšnega glasbenega jezika«, vendar svojo ♦intuitivno glasbo♦ preferira tudi pred p. i. V D 4 ♦improvizacije♦ se omenja »model v spominu glasbenika, ki improvizira« (ali »pisno določena … naloga«), kot pogoj za glasbeni pomen ♦improvizacije♦.

P. i. se pomensko zoperstavlja ♦nadzorovani improvizaciji♦, vendar je ta pojem nesmiseln, ker so kriteriji nadzora v njem povsem nejasni (gl. D in KR ♦nadzorovane improvizacije♦).

Pojem v smislu D ima jasen pomen, če se kot kriterij omejitve vzame neobstajanje zapisa. Upoštevati moramo tudi to, da pomena pojmov, kot sta ♦skupinska improvizacija♦ in ♦kolektivna improvizacija♦, temeljita na drugačnih kriterijih od p. i. in zatorej ni nujno, da gre za sopomenki.

GL: ♦free jazz♦, ♦skupinska improvizacija♦, ♦improvizacija♦, ♦kolektivna improvizacija♦.

PRIM: ♦nadzorovana improvizacija♦.

ANG: free atonality; NEM: freie Atonalität.

ET: ♦Atonaliteta♦.

D: »(Naziv za) glasbo, ki se sklada brez tonalitetnih središč. To harmonsko stanje je skladatelj Arnold Schönberg dojemal kot prehodno obdobje med ♦tonaliteto♦ in strožjim ♦sistemom♦ ♦dvanajsttonske tehnike skladanja♦.« (‹FR›, 32)

KM: Značilne so Schönbergove skladbe v p. a. Tri skladbe za klavir, op. 11 (1909), in monodrama Erwartung, op. 17 (1909).

KR: Pojem ima nanatančen pomen: 1) ♦Dvanajsttonska tehnika♦ je domnevno »ovirala« ♦atonaliteto♦, čeprav je dobro znano, da vse dvanajsttonske skladbe niso atonalitetne, še zlasti ne v Bergovem opusu (gl. KÖNIG 1974).

2) Problematičen je pridevnik »prost«: tehnike, ki so v skladbah v p. a. zamenjale tonalitetno sistematičnost, so zelo stroge zaradi uporabe ♦razvojnega variiranja♦, npr. še zlasti kot nadomestilo za ukinjene motivno-tematske procese (gl. ♦atematizem♦).

3) O ♦dvanajsttonski tehniki♦ kot ♦sistemu♦ po D gl. KR – t. 2 ♦sistema♦.

Pojem je torej površen, vendar do današnjega dne ni boljšega.

GL: ♦atematizem♦, ♦atonaliteta♦, ♦ekspresionizem♦, ♦emancipacija disonance♦, ♦metatonaliteta♦, ♦mikrotonaliteta♦, ♦prototonaliteta♦, ♦razvojno variiranje♦ = (razvojna variacija).

PRIM: ♦atonaliteta♦, ♦atonikaliteta, atonikalitetnost, atonikalnost♦, ♦bitonaliteta♦, ♦multitonaliteta♦, ♦nestalna tonaliteta♦, ♦pantonaliteta♦, ♦politonaliteta♦, ♦progresivna tonaliteta♦, ♦razširjena tonalnost♦, ♦prosta tonaliteta♦, ♦suspendirana tonaliteta♦, ♦tonaliteta♦.

ANG: proportionate notation, proportional notation, time-space notation; IT: notazione proporzionale.

ET: Lat. proportionalis = sorazmeren, iz proportio = mera, iz predl. pro = pred, za in portio = (dobesedno) primerjani del (‹KLU›, 563, 556); notatio = označenje, opazovanje, iz notare = označiti, opisati, iz nota = znak, znamenje, pisan znak (‹KLU›, 508).

D: »(Naziv za) grafično metodo za označevanje trajanja. Namesto tradicionalnega (notnega) sistema … horizontalna razporeditev znakov … predstavlja … dolžino trajanja. (Proporcionalna notacija) se uporablja kot ♦grafična notacija♦, včasih pa se uporablja tudi v kombinaciji s tradicionalnimi notnimi znaki za ‘višino tona’.« (‹V›, 593)

KM: Primer za ‘grafično notacijo’ je skladba December 52 E. Browna, kjer se p. n. uporablja kot popolna ‘grafična notacija’.

V skladbi November 52 E. Browna se uporabljajo tudi običajni notni znaki v p. n.

»Izbira glasbil, ključev, tempa, ♦dinamike♦ (in) artikulacije … je prepuščena izvajalcu oziroma izvajalcem (če gre za ansambel).« (KARKOSCHKA 1966: 92)

KR: P. n. se ponekod imenuje tudi »časovno-prostorska notacija« (»time-space notation«), npr. v ‹GR›, 182, najbrž zato, da ne bi prišlo do zamenjave s p. n., ki se je uporabljala v menzuralni notaciji. Sicer pa je pojem »časovno-prostorska notacija« preveč metaforičen in ne preveč natančen, nevarnost zamenjave s pojmom iz menzuralne notacije pa resnično ne obstaja.

GL: ♦grafična notacija♦, ♦klavarskribo♦.

‹BASS›, Ill, 352

ANG: Prometheus scale .

ET: Po Skrjabinovi simfonični pesnitvi Prometej, pesnitev ognja, kjer je uporabljena P. l.

D: »(Naziv za) ♦lestvico♦ šestih ♦tonov♦ …, ki jo je A. Skrjabin uporabil v simfonični pesnitvi Prometej, pesnitev ognja.«

(‹FR›, 70)

KM: V ‹JON›, 245, je navedena druga, podobna ♦lestvica♦ kot vir Skrjabinovega ♦mističnega akorda♦ (gl. primer v KM ♦mističnega akorda♦), ♦lestvica♦, navedena v ‹FR›, 70, predstavlja enega od primerov Skrjabinove ♦sintetične lestvice♦.

GL: ♦lestvica♦, ♦mistični akord♦ = ♦Prometejev akord♦ = ♦sintetični akord♦ = ♦Skrjabinov akord♦, ♦sintetična lestvica♦.

ANG: Prometheus chord, Promethean chord; NEM: Prometheischer Akkord.

ET: Po Skrjabinovi simfonični pesnitvi Prometej, pesnitev ognja, kjer je uporabljen P. a.; ♦akord♦.

GL: ♦agregat♦ (D 1), ♦akord♦, ♦kvartni akord♦, ♦Prometejeva lestvica♦.

PRIM: ♦mistični akord♦.

‹APE›, 234–235 = geslo »Prometheus«; ‹FR›, 70 = vodilka k ♦mističnemu akordu♦; ‹JON›, 244–245; ‹P›, 261