Kategorija: tajništvo

NEM: begrentzte Aleatorik; FR: aléatoire contrôlé, aléatoire limité.

ET: ♦Aleatorika♦.

D: V skladateljski teoriji W. Lutosławskega naziv za posebno vrsto ♦aleatorike♦, ki se razlikuje od absolutne ♦aleatorike♦ in sloni na posebej nadzorovani svobodi izvajalca.

KM: V LUTOSŁAWSKI 1969: 457–458 Lutosławski poudarja, da je treba organizirati »okoliščine, v katerih ♦naključje♦ lahko nastopi v obliki realnih zvočnih rezultatov«. Razlikuje »absolutno ♦aleatoriko♦« (ali »♦aleatoriko♦ oblike (forme)«), kjer je končni vrstni red zapisanih elementov fleksibilen (kot npr. pri ♦variabilni♦ ali ♦večpomenski obliki♦), in o. a. (ali »♦aleatoriko♦ ♦teksture♦«), ki obstaja v določenih odlomkih, ki jih glasbeniki v ansamblu izvajajo povsem samostojno, torej neodvisno od drugih članov ansambla: »Najbolj tipična oblika ‘omejene’ ♦aleatorike♦ je kolektivno delo ad libitum v instrumentalnem ali vokalnem ansamblu. Značilna lastnost … takšne glasbe je neobstajanje skupne ♦mere♦¹, ki je na enak način obvezna za vse soudeležence. V mojih delih je ta omejena na tiste fenomene, ki se pojavljajo znotraj razdelitve med posameznimi odlomki kakšne zadane glasbene oblike. Taktnice med večjimi posameznimi odlomki veljajo enako za vse izvajalce, tj. vsi skupaj začnejo igrati. Iz tega izhaja dejstvo, da obliko dela, kot nizanje posameznih večjih odlomkov, v celoti določi skladatelj. Razdelitev na manjše časovne dele obstaja samo v krajših odlomkih. To pa je dovolj, da lahko ritmično fizionomijo takšne glasbe razlikujemo od katerekoli druge glasbe … Pravzaprav ♦struktura♦ kakšnega ‘ad libitum kolektiva’ ustreza celotnemu sklopu ritmičnih ♦struktur♦, ki se pojavljajo v posameznih odlomkih … (Vrsta možnosti) izhaja iz načela, ki ga je skladatelj vnaprej sprejel, po katerem vsak glasbenik, znotraj določenega vnaprej zastavljenega časovnega toka igra, kot da igra zase, tj. kot da se ga ne tiče, kaj se časovno dogaja s parti, ki jih izvajajo drugi člani ansambla. Pri tem postopku ritmična ♦tekstura♦ postaja ‘fleksibilna’, kar je značilna odlika te glasbe in se je ne da dobiti na noben drug način.« (Tu je zanimiv pojem »ritmične ♦teksture♦«, ki natančno opredeljuje teksturno približne odnose med parti svobodnega dela posameznih izvajalcev, čeprav gre po zapisu za ♦strukturo♦.)

V komentarju svojega Godalnega kvarteta (1964) Lutosławski v LUTOSŁAWSKI 1968: 86–87 takole opisuje koordinacijo med parti v tej svoji skladbi: »Prehod iz ene ♦sekcije♦ (D 1) v drugo se uresničuje na različne načine in včasih zahteva precej zapleten sistem dejanj (signalov). Sistem je posebej pomemben, kadar je tempo hiter in bi lahko najkrajša prekinitev porušila kontinuiteto glasbe. Ta primer ilustrira način organiziranja prehoda iz ene ♦sekcije♦ (D 1) v drugo v vsakem od štirih partov.

V partu prve violine se pojavlja kot v primeru 1 (gl. spodaj), v partu druge violine kot v primeru 2 (gl. spodaj), part viole v primeru 3 (gl. spodaj) in v partu violončela kot v primeru 4 (gl. spodaj).«

KR: Čeprav je pojem »absolutna ♦aleatorika♦« kot nasprotje o. a. neuporaben, še posebej kot sopomenka »♦aleatorike♦ oblike« (tudi sam Lutosławski v LUTOSŁAWSKI 1969: 457 ga zavrača kot neprimernega njegovemu skladateljskemu habitusu), je o. a. koristen pojem, ne samo v skladateljski teoriji W. Lutosławskega. Gre za vrsto ♦aleatorike♦, s katero se, kot je razvidno iz primera v KM, dosegajo zanimivi teksturni rezultati. V tem smislu ga lahko uporabljamo tudi izven skladateljske teorije Lutosławskega.

GL: ♦aleatorika♦, ♦tekstura♦.

‹BOSS›, 15; ‹GL›, 71

1 V izvirniku: »Zeitmaß«.

ANG: old time jazz, old-time-jazz, New Orleans 1900; NEM: Old-Time-Jazz, erste Form des schwarzen Jazz; FR: old time jazz, première forme de jazz; IT: old time jazz, prima forma del jazz.

ET: ANG old time = stara doba, stari časi; ♦jazz♦.

D: »(Naziv za) izvirno vrsto ♦jazza♦, ki se je razvila na jugu Združenih držav Amerike, in sicer s povezovanjem pretežno vokalne afroameriške črnske folklore¹, ♦negro spirituala♦, ♦bluesa♦ itn. ter amerikanizirane evropske ljudske, plesne in ♦zabavne glasbe♦. Skupaj z ♦New Orleans jazzom♦, ♦dixielandom♦ in ♦Chicago jazzom♦ old time jazz določa prvo ključno obdobje v razvoju ♦jazza♦ (1890–1929).« (‹HI›, 328–329)

KM: Termini v ANG, NEM, FR in IT, ki se od izvirnika razlikujejo, so predstavljeni v ‹BR›, 236–237. Gre le za opise, ne pa za ustreznice izvirnega pojma, kjer bi poudarek moral biti na vrsti in ne na obliki (formi).

KR: Uporaba prevedenega pojma (= »jazz (iz) starejše dobe«) ni priporočljiva, saj v njem niso dovolj izražene slogovne značilnosti iz izvirnika. Zato se tudi v NEM, FR in IT najpogosteje uporablja izvirna ANG-oblika.

Oblika pojma z vezajem je tudi v ANG, pogosteje v NEM, ne pa tudi v FR in IT. Priporoča se uporaba brez vezaja.

GL: ♦blues♦, ♦Chicago jazz♦, ♦dixieland♦, ♦jazz♦, ♦negro spiritual♦ = (spiritual), ♦New Orleans jazz♦.

1 V izvirniku: »Negerfolklore«. Gl. KR ♦folka, folk glasbe, folk sloga♦.

ANG: frame notation; NEM: Rahmennotation.

ET: Lat. notatio = beleženje, označenje, iz notare = označiti, obeležiti, iz nota = znak, znamenje, pisan znak (‹KLU›, 508).

D: »(Naziv za vrsto notacije, v kateri) obstaja možnost izbire znotraj trdno zastavljenih meja.« (KARKOSCHKA 1966: 57)

KM: U KARKOSCHKA 1966: 60 je naveden naslednji primer iz skladbe Topofonica (1960) Boguslawa Schäfferja (v njegovem predgovoru je pojem prvič omenjen):

GL: ♦grafična notacija♦, ♦notacija z napotki♦.

‹FR›, 32; ‹GR6›, XIII, 414; ‹KS›, 168–170

ANG: treble filter (gl. KR); NEM: Oktavbandpaß, Oktavfilter, Oktavsieb (zastar.); FR: filtre des aigus; IT: filtro d’ottava.

ET: Lat. octavus = osmi; ♦filter, filtri♦.

D: »(Naziv za) ♦pasovno sito♦ s prepustnim področjem ene oktave. Spodnji in zgornji mejni frekvenci sta vedno v razmerju 1: 2.« (‹EH›, 238)

KR: ANG pojem »treble filter« je naveden v ‹L›, 400. V drugi strokovni literaturi ga ni moč najti.

GL: ♦elektronska glasba♦, ♦filter, filtri♦.

PRIM: ♦filter formantov♦ = filter zvokov(n)e barve, ♦filter z nadzorom napetosti♦ = (VCF) = (voltage-controlled filter), ♦filter šuma♦, filter zvokov(n)e barve = ♦filter formantov♦, ♦nizkopasovno sito♦, ♦pasovno sito♦, ♦pasovna zapora♦, ♦univerzalno sito (filter)♦, ♦visokopasovno sito♦.

‹HI›, 327; ‹RL›, 288

ANG: octatonic scale.

ET: Grš. oktṓ = osem; ♦ton♦.

D: »(Naziv za) ♦sintetično lestvico♦ z osmimi ♦toni♦, ki ustreza drugemu Messiaenovemu ♦modusu z omejenimi možnostmi transpozicije♦ … z značilnim izmenjavanjem poltona in celega tona (male in velike sekunde). Uporabil jo je tudi Stravinski v Svadbi v naslednji obliki:«

(‹JON›, 196–197)

KM: O. I. sodi med ♦večtonske lestvice♦ in je identična ♦simetrični lestvici♦.

GL: ♦lestvica♦, ♦modus z omejenimi možnostmi transpozicije♦, ♦sintetična lestvica♦, ♦večtonska lestvica♦.

PRIM: ♦simetrična Iestvica♦.

‹FR›, 60

ANG: off-beat, offbeat, weak beat; NEM: off-beat, Off-Beat, schwacher Taktteil, schlechter Taktteil; FR: off-beat, temps faible; IT: off-beat, tempo debole.

ET: ANG = izven dobe, zraven dobe; ♦beat♦.

D: »(V ♦jazzu♦ naziv za) neznatno, a vendar opazno oddaljenost (razmik) od melodičnega akcenta in dobe osnovnega ♦metra♦ (♦beat♦) … (Z off-beatom) se v ♦jazzu♦ dosegata značilen ♦drive♦ in ♦swing♦.« (‹MELZ›, Il, 720)

KM: ANG pojem »weak beat« in NEM-, FR- in IT-ustreznice, ki odstopajo od izvirnika, so ponujeni v ‹BR›, 140–141.

KR: O. b. ni treba (in ni mogoče) prevesti v slovenščino.

GL: ♦jazz♦.

PRIM: ♦beat♦ (D 1).

‹BKR›, Ill, 224; ‹GRJ›, II, 265; ‹GR6›, XIII, 509; ‹HI›, 326; ‹HK›, 265–266; ‹KN›, 144; ‹RL›, 648

NEM: Fensterpartitur.

ET: Iz srednjeveške lat. partitura = razdelitev, iz lat. pars = del, iz 17. stoletja v IT (‹KLU›, 529).

D: »(Naziv za) vrsto partiture, v kateri se morajo na določeni kombinaciji listov izrezati okna …, pod katerimi se pojavljajo note. Izvajajo se po metričnih in dinamičnih oznakah, ki so ostale okoli izrezanega okna.« (‹KS›, 174)

KM: V KARKOSCHKA 1966: 55 so navedeni Pousseurovi Caractères (1961) za klavir (gl. zgoraj) kot primer o. p.

Gre za neoštevilčen list, ki ga lahko vstavimo med ostale liste. Okoli okna, ki ga je zaradi verbalnih napotkov treba izrezati, so metrične in dinamične oznake.

S kombinacijo listov in rezanjem oken se fiksen zapis v Pousseurovih Caractères pretvori v ♦odprto obliko♦.

GL: ♦aleatorika♦, ♦odprta oblika♦.

PRIM: ♦krožna partitura♦.