MODUS Z OMEJENIMI MOŽNOSTMI TRANSPOZICIJE

ANG: mode of limited transposition(s); NEM: Modus mit begrentzer Transpositionsmöglichkeit; FR: mode à transpositions limitées; IT: modo à transposizioni limitate.

ET: Modus; transpozicija(vrste, serije).

D: »(Naziv za) moduse, ki se formirajo v več simetričnih skupinah, pri čemer je zadnja nota vsake skupine vedno ‘skupna’ s prvo noto naslednje skupine.« (MESSIAEN 1944: 51)

KM: Modusi z omejenimi možnostmi transpozicije so eden izmed tipičnih pojmov v skladateljski teoriji O. Messiaena (gl. dodana vrednost in neretrogradni ritem). On jih leta 1928 uprabi pri skladanju kot rezultat predurejanja gradiva, oz. parametra višine tona.

Po merilu omejenosti transpozicije je Messiaen določil sedem modusov (z ležečimi oglatimi oklepaji so označene »simetrične skupine«):

KR: Modusi z omejenimi možnostmi transpozicije so tipičen pojem, v katerem se modus v glasbi 20. stoletja ne uporablja v svojem izvirnem pomenu, temveč kot naziv za eno vrsto lestvične sistematičnosti, ki nima veze z dur-molovo tonaliteto (prim. sintetične lestvice). Na podoben način se uporablja tudi trop, ker sta trop in modusi z omejenimi možnostmi transpozicije po funkciji, tj. kot rezultat predurejanja gradiva oz. parametra višine tona, podobni dvanajsttonski vrsti, seriji (čeprav niti eden izmed modusov z omejenimi možnostmi transpozicije ne vsebuje dvanajst tonov).

V prevod modusov z omejenimi možnostmi transpozicije so namenoma vstavljene »možnosti«, da bi s tem bil poudarjen restriktivni moment, ki je Messiaenu bil tako pomemben (prim. »charme des impossibilités = šarm nemogočega« v MESSIAEN 1944: 5–6; ta formulacija se pogosto pojavlja v Messiaenovih spisih).

V D je »skupina« izvirni Messiaenov naziv, čeprav tukaj – po teoriji dvanajsttonske tehnike – gre za segment (kakor je to tudi omenjeno v ‹JON›, 170–171), Skupina ima namreč v teoriji serialne glasbe poseben pomen (gl. skupina, skupinska skladba).

Pri skladateljskih teorijah se je treba držati izvirne terminologije, sploh če gre za tako vplivno teorijo, kot je Messiaenova (gl. dodano vrednost, neretrogradni ritem).

GL: lestvica, modus, parameter, predurejanje gradiva.

PRIM: celostopinjska lestvica = (celotonska lestvica), dvanajsttonska vrsta, serija, vrsta, serija, sintetična lestvica, trop.

‹G›, 47; ‹GR›, 123; ‹P›, 189

MODUS

ANG: mode; NEM; Modus; FR: mode; IT: modo.

ET: Lat. modus = mera, količina, velikost, pravilo, način (‹KLU›, 484); tj. način medsebojnega obnašanja tonov v neki lestvici.

D: Kakor je navedeno v KR modalitete, modus je naziv za vsako lestvico, razen dur-mol tonalitetne (gl. tonaliteta).

KM: Modus je v terminologiji glasbe 20. stoletja pomemben pojem, ker se z njim označujejo vse vrste lestvične sistematičnosti, ki nimajo veze z dur-molovo tonaliteto, celo dvanajsttonska vrsta in njegove oblike (DAHLHAUS 1968: 7). Modus z omejenimi možnostmi transpozicije pa ima poseben pomen v skladateljski teoriji in praksi O. Messiaena (MESSIAEN 1944: 51–63). Seveda obstajajo nazivi za take nove vrste modalitetne, modusne sistematičnosti (neomodaliteta, neomodalitetnost, polimodaliteta, polimodalitetnost).

KR: V ‹RIC›, III, 190, so ponujeni naslednji pomeni modusa: 1) modus v starogrški glasbi; 2) cerkveni modus; 3) ritemski modus; 4) modus v menzuralni notaciji; 5) današnji durov in molov modus. Pomen t. 5 je v ‹RIC›, III, 192, natančneje pojasnjen takole: »V modernem glasbenem sistemu beseda modus označuje dva tipa lestvice, na (začetnem) tonu c in a. To nista nič drugega kot cerkveni jonski in eolski modus, ki sta se afirmirala v 16. stoletju.« Ta pomen modusa je povsem napačen, ker med drugim zanika razliko med modaliteto (ki v ‹RIC› ne obstaja) in tonaliteto. V ‹CAN›, 337–340, se poleg starogrških in srednjeveških modusov navajajo durova in molova lestvica ter celostopinjska lestvica, pentatonska lestvica, ciganska lestvica, t. i. andaluzijski modus, enigmatična lestvica itn. V ‹CH›, 302, je modus spet samo bodisi durova bodisi molova lestvica, čeprav je v ‹CH›, 302, polimodaliteta definirana kot »polifonija modusov, v najširšem pomenu te besede«. V ‹LARE›, 1044–1045, je pristop pojmu veliko bolj zapleten, ker so izpostavljene težave pri njegovem definiranju. Zato je posebej obdelan sam pojem, njegova zgodovina in cerveni (oz. srednjeveški) modusi. Tudi v ‹GR6›, XII, 377, se pojem »v sodobnem, dvojnem pomenu« definira »bodisi kot ‘posebna lestvica‘, bodisi ‘posplošena melodija’, ali pa kot oboje, odvisno od posebnega glasbenega ali kulturnega konteksta«.

Po analogiji sa tujimi pridevniki (ANG: »modal«, NEM: »modal«, FR: »modale«, IT: »modale«) je iz m. Izpeljan vsebinsko dvoumen slovenski pridevnik »modalni« namesto ustreznega pridevnika »modusni«, podobno kot pri tonaliteti (gl. KR tonalitete). Vendar je za razliko od tonalitete, pri kateri je »tonus« sumljiva ET-osnova, m. kot neizbežna tujka – zlasti kot tehnični pojem – opravičuje tak internacionalizem, zlasti še, ker je »modalni« nemogoče izorieniniti. Naj bosta torej oba pridevnika vsaj enakovredna!

GL: modaliteta, (modalitetnost) = (modalnost), neomodaliteta, neomodalitetnost = (neomodalnost), polimodaliteta, polimodalitetnost = (polimodalnost).

PRIM: dvanajsttonska vrsta, serija, lestvica, modus z omejenimi možnostmi transpozicije, vrsta, serija, sintetična lestvica, sistem.

‹APE›, 180; ‹BASS›, II, 165 = vodilka k modaliteti; ‹BASS›, III, 168 = »modus« (v srednjeveški glasbeni teoriji); ‹DG›, 372–373; ‹GR›, 122; ‹HI›, 295–296; ‹HO›, 620–621; ‹IM›, 247–248; ‹JON›, 168–169; ‹L›, 366; ‹MI›, III, 216–219; ‹P›, 188–189

MODULNI SINTETIZATOR

ANG: mofular synthesizer; NEM: Modulsynthesizer.

ET: Modul, sintetizator.

D: Naziv za vrsto sintetizatorja, ki je sestavljen iz različniih modulov, tj. naprav z normiranimi in standardiziranimi značilnostmi z zaokroženo samostojno funkcijo, ki se enostavno montirajo na ohišje sintetizatorja.

GL: melokord, modul, razdelilna plošča = (patch board), sintetizator = (synthesizer).

‹EN›, 154–155; ‹GRI›, II, 640

MODULACIJA ZVOKOV(N)E BARVE

ANG: timbre modulation; NEM: Klangfarbenmodulation, Filtermodulation.

ET: Modulacija.

D: »(Naziv za) postopek v elektrosnki sintezi zvoka v katerem se razen višine in intenzitete modulira tudi zvočno barvo. Lahko govorimo tudi o modulaciji zvokov(n)ega spektra.« (‹EH›, 161–162)

KM: »sprememba amplitud nihajev … ne deluje le na spremembo intenzitete, temveč tudi na spremembo zvokov(n)e barve.« (‹EH›, 162)

KR: KM je v določenem nasprotju z D. Modulacija zvočne barve namreč pomeni isto kot katera koli elektronska modulacija, ker vsaka izmed njih vpliva na spremembo zvokov(n)ega spektra in posledično tudi zvokov(n)e barve. V ‹EH›, 319–320, je navedeno tudi modulacija zvokov(n)ega spektra, ki seveda pomeni isto.

Pomena pojma v ‹CP1›, 243 (»zvok, ki se premika kontinuirano in enakomerno od ene barve do druge«), in v ‹CP2›, 243 (»počasna sprememba barve«), sta povsem nepomembna.

GL: elektronska glasba, modulacija, zvokov(n)a barva.

PRIM: križna modulacija, modulacija amplitude = (AM) = (amplitude modulation), mdulacija faze = fazni pomik (D 1), modulacija frekvence = (FM) = (frequency modulation).

‹FR›, 93; ‹HU›, 97–99

MODULATOR

ANG: modulator; NEM: Modulator; FR: modulateur; IT: modulatore.

ET: Lat. modulator = ki meri po pravilu, učitelj glasbe, glasbenik.

D: »(Naziv za) katero koli napravo, ki se v elektronski glasbi uporablja za spremembo (modulacijo) zvočnih signalov.« (‹GR6›, XII, 456)

KM: V D je seveda mišljena elektronska glasba v najširšem pomenu.

GL: elektronska glasba, modulacija, obročasti modulator = (ring modulator) = (RM).

‹BASS›, II, 124; ‹CH›, 302–303; ‹EH›, 207; ‹EN›, 154; ‹FR›, 53; ‹HO›, 624; ‹L›, 366; ‹P›, 188; ‹POU›, 226; ‹RAN›, 505; ‹V›, 493

MODULACIJA FREKVENCE = (FM) = (FREQUENCY MODULATION)

ANG: frequency modulation; NEM: Frequenzmodulation; FR: modulation de fréquence, modulation en fréquence; IT: modulazione di frequenza.

ET: Modulacija; lat. frequentia = pogostost, od frequens = pogost (‹KLU›, 231).

D: »(Naziv za) spremembo (modulacijo) amplitude (višine vala) nekega nihaja. Modulacija amplitude, ki se proizvaja z nizkofrekvenčnim nihajem (pod 20Hz), pri slišnih nihajih ustvarja vibrato. Če pa se modulira nihaj, katerega frekvenca je v slišnem območju (nad 20Hz), potem nastane nova oblika nihaja ter se tako modulacijo amplitude lahko izkoristi – npr. s pomočjo sintetizatorja – tudi za sintezo zvoka.« (‹EN›, 16) Že najbolj preprosti primer modulacije frekvence oz. modulacije nekega sinusnega nihaja z drugim sinusnim nihajem, ustvarja novo obliko nihaja z drugačnim zvočnim spektrom. Če je npr. nosilna frekvenca a = 1000 Hz, frekvenca s katero se modulira pa je b = 200 Hz, potem bo nastala oblika nihaja sestavljena iz nihajev na frekvencah od 1000 Hz, 1200 Hz (= ab), 1400 Hz (=a2b), 1600 Hz (=a3b) itn. ter od 800 Hz (=a-b), 600 Hz (=a-2b) itn … Ustvarjanje zvoka v sintetizatorju v osnovi temelji na načelu modulacije frekvence z več generatorji sinusnega tona, ki se povezujejo s posebnimi algoritmi (algoritemski sintetizator).« (‹EN›, 86–87)

KM: »Modulacijo amplitude se uporablja tudi v tehniki radijskega prenosa na ultrakratkem valnem območju« (‹EN›, 87). Tukaj pa nas vendarle zanima le pomen, ki je vezan na možnosti sinteze zvoka.

KR: FR pojma »modulation en fréquence«, ki je naveden v ‹P›, 85, ne najdemo nikjer v konsultirani literaturi.

GL: elektronska glasba, modulacija, modulator, sinteza z modulacijo frekvence.

PRIM: križna modulacija, modulacija amplitude = (AM) = (amplitude modulation), modulacija zvokov(n)e barve.

‹CP1›, 238; ‹DOB›, 168–169; ‹EH›, 104–105; ‹EN›, 86–87; ‹FR›, 32; ‹GR›, 78; ‹HI›, 164; ‹HU›, 92–95; ‹LARE›, 1045; ‹POU›, 220–225

MODULACIJA FAZE = ♦FAZNI POMIK♦ (D 1)

ANG: phase shifting; NEM: Phasenmodulation, Phasenverschiebung.

ET: Modulacija; faza.

D: »Naziv za modulacijo faze nekega nihaja. Uporablja se za proizvajanje različnih elektronskih učinkov (npr. v phaserju ali flangerju) ali pa v elektronski sintezi zvoka.« (‹EN›, 175)

GL: elektronska glasba, faza, modulacija.

PRIM: fazni pomik (D 1), križna modulacija, modulacija amplitude = (AM) = (amplitude modulation), modulacija frekvence = (FM) = (frequency modulation), modulacija zvokov(n)e barve.

‹EH›, 251–252

MODULACIJA AMPLITUDE = (AM) = (AMPLITUDE MODULATION)

ANG: amplitude modulation; NEM: Amplitudenmodulation; FR: modulation d’amplitude, modulation en amplitude (gl. KR); IT: modulazione d’ampiezza.

ET: Modulacija; lat. amplitudo = velikost, prostornost, od amplus = obsežen, prostoren, velik (‹KLU›, 26).

D: »(Naziv za) spremembo (modulacijo) amplitude (višine vala) nekega nihaja. Modulacija amplitude, ki se proizvaja z nizkofrekvenčnim nihajem (pod 20Hz), pri slišnih nihajih ustvarja vibrato. Če pa se modulira nihaj, katerega frekvenca je v slišnem območju (nad 20Hz), potem nastane nova oblika nihaja ter se tako modulacijo amplitude lahko izkoristi – npr. s pomočjo sintetizatorja – tudi za sintezo zvoka.« (‹EN›, 16)

KM: »Modulacijo amplitude se uporablja tudi v tehniki radijskega prenosa na dolgovalnem, srednjevalnem in kratkovalnem območju« (‹EN›, 17). Tukaj pa nas vendarle zanima le pomen, ki je vezan na možnosti sinteze zvoka.

KR: FR pojma »modulation en amplitude«, ki je naveden v ‹P›, 19, ne najdemo nikjer v pregledani literaturi.

GL: elektronska glasba, modulacija.

PRIM: križna modulacija, modulacija faze, križna modulacija, modulacija amplitude = (AM) = (amplitude modulation), modulacija frekvence = (FM) = (frequency modulation), modulacija zvokov(n)e barve.

BLUMRÖDER 1983: 18; CHION-REIBEL 1976: 229–230; ‹CP1›, 273; ‹DOB›, 106–107; ‹EH›, 20; ‹FR›, 5; ‹GR›, 18; ‹HI›, 29; ‹HU›. 95–97; ‹LARE›, 1045; ‹POU›, 210

MODULACIJA

ANG: modulation; NEM: Modulation; FR: modulation; IT. modulazione.

ET: Lat. modulari = meriti, prilagoditi, skladno peti, od modus = mera, količina, pravilo, način (‹KLU›, 484).

D: »Skupni naziv za določeno spremembo signala z modulatorjem. Pri elektronski obdelavi nekega signala lahko načeloma temu signalu spremenimo kateri koli parameter. (‹EN›, 153)

KM: V terminologiji glasbe tonalitetne tradicije se pod modulacijo razume predvsem prehode med tonalitetami. V širšem smislu se razume spremembo na splošno (npr. spremembo metra – in včasih tempa – v metrski modulaciji). Tukaj pa se omejujemo na najožji pomen pojma, tj. na njegov pomen v elektronski glasbi. V ‹FR›, 53, je na ta specifičen pomen modulacije v glasbi 20. stoletja opozorjeno tako, da je sam pojem (»modulation«) označen kot »electronic« (= »elektronska modulacija«).

GL: elektronska glasba, modulator, obročni modulator = (ring modulator) = (RM).

PRIM: fazni pomik (D 1) = modulacija faze, križna modulacija, modulacija amplitude = (AM) = (amplitude modulation), modulacija frekvence = (FM) = (frequency modulation), modulacija zvokov(n)e barve.

‹BKR›, III, 140; BLUMRÖDER 1983: 18–20; ‹CP1›, 241; ‹CP2›, 342; ‹DOB›, 106–107; ‹EH›, 207; ‹GR›, 123; ‹GRI›, II, 675–676; ‹GR6›, XII, 456; ‹HI›, 295; ‹HO›, 626; ‹HU›, 92; ‹L›, 365; ‹LARE›, 1045; ‹P›, 188; ‹RAN›, 505; ‹HU›, 582; ‹V›, 493

MODUL

ANG: module; NEM: Modul; FR: module.

ET: Lat. modulus = mera, merilo (‹DUD›, 464).

D: Naziv za napravo z normiranimi in standardiziranimi značilnostmi (npr. dimenzijami) z zaokroženo samostojno funkcijo, ki se jo zlahka priklopi na kak večji sistem, npr. na sintetizator.

KM: Pojem se, v povsem specialističnem pomenu, ki ga tukaj ne bomo obdelali, uporablja v Schaefferjevi teoriji konkretne glasbe (gl. ‹GUI›, 111–112).

GL: modulski sintetizator, razdelilna plošča = (patch board), obročni modulator = (ring modulator) = (RM), sintetizator = (synthesizer).

‹EH›, 207; ‹EN›, 153; ‹FR›, 53; ‹HU›, 90

error: Content is protected !!