Kategorija: tajništvo

ANG: meditative rock; NEM: meditativer Rock.

ET: Lat. meditari = razmišljati, osredotočiti se (‹KLU›, 469), ♦rock, rock.glasba♦.

D: »(Naziv za) vrsto ♦rock glasbe♦, ki se je pojavila v šestdesetih letih, ko se je indijska življenjska modrost začela širiti po Evropi in ZDA. Sitar se je povsod začel uporabljati kot priljubljeno glasbilo, na ♦rock♦-glasbenike pa je vplival neki skrivnostni … Yogi Maharishi. Razen resonančnih strun na tampuri, ki so delovale hipnotično, je meditativni rock obsegal dolge ♦kolektivne improvizacije♦ z akustičnimi, električno ojačanimi in ♦elektronskimi glasbenimi instrumenti♦; strukture celote in formalno povezovanje pri tem niso bile pomembne. Zatemnjeni prostori, indijske dišeče palčke in kajenje hašiša so bili spremljevalni pojavi take meditacije … Meditativni rock so izvajale skupine, kot so Hawkind, Quintessence, Aum in … Xhol Caravan. Diskografska industrija se je spravila na pojem in v najkrajšem času ponudila dokaz, da je izraz napihnjen in brez vsebine. Plošče Tonyja Scotta (Music for Zen Meditation and Other Joys, 1965, 1968) so pravi vzrok za razpravo o smislu ali nesmislu meditativnega rocka.« (‹KN›, 130)

KM: V D avtor pogosto meša meditativni rock z ♦meditativno glasbo♦, pri čemer seveda vedno misli na meditativni rock. Ker meditativni rock ni edina ♦meditativna glasba♦, je bila v prevodu D ♦meditativna glasba♦ zamenjana z meditativnim rockom.

KR: ♦Kolektivno improvizacijo♦ v D je bolje zamenjati s ♦skupinsko improvizacijo♦, ker ima ♦kolektivna imrpovizacija♦ v tem Pojmovniku poseben pomen, po katerem se razlikuje od ♦skupinske improvizacije♦. Ne ena ne druga pa ne sodita v ♦prosto improvizacijo.♦

♦New age (music)♦ se ne sme zamešati z meditativnim rockom (gl. KR ♦new agea♦).

GL: ♦meditativna glasba♦, ♦rock, rock glasba♦.

‹HK›, 236–237

ANG: meditative music.

ET: :Lat. meditari = razmišljati, osredotočiti se (‹KLU›, 496).

D: Površni naziv za a) vsako vrsto glasbe, ki spodbuja meditativno razpoloženje; b) za ♦minimalno glasbo♦, posebej zaradi (domnevnega) vpliva indijske glasbe nanjo (gl. D ♦minimalne glasbe♦); c) za glasbo katere zapis predstavlja skupek verbalnih navodil za meditacijsko aktivnost, ki pa praviloma ne zahteva nobene realizacije v ♦zvoku♦.

KM: Primer za c) v D so na Sonic Meditations Pauline Oliveros (gl. OLIVEROS: 1971), kateriz zapis je sestavljen iz verbalnih navodil, ki spodbujajo k meditaciji in ne pričakujejo nobene očitne realizacije v ♦zvoku♦. Zato taka meditativna glasba lahko sodi tudi v ♦zasebno glasbo♦. Ker pa je njen zapis tudi vrsta ♦verbalne partiture♦, je taka meditativna glasba podobna ♦intuitivni glasbi♦, ki pa v pomenu, ki ji ga pripisuje njen tvorec K. Stockhausen, zahteva realizacijo v ♦zvoku♦ (gl. KR ♦intuitivne glasbe♦).

KR: Pojem ima površen pomen, kar je poudarjeno v t. a) D (gl. tudi D in KM ♦meditativnega rocka♦), ter bi bilo bolje, če ga sploh ne bi uporabljali, v izogib konotacijam iz KM. V vsakem primeru se uporaba pojma najmanj priporoča kot naziv za podzvrst ♦minimalne glasbe♦ ali pa – še manj – kot njena sopomenka.

♦New age (music)♦ naj se ne uvršča v meditativno glasbo (gl. KR ♦new agea♦).

GL: ♦improvizacija♦, ♦intuitivna glasba♦, ♦metaglasba♦ (D 3), ♦minimalna glasba♦, ♦meditativni rock♦, ♦zasebna glasba♦, ♦prozna glasba♦, ♦verbalna partitura♦.

ANG: ondes Martenot, ondes musicales, ondes martenot (‹FR›, 60; ‹GR›, 132), Martenot waves (‹P›, 175); NEM: Ondes Martenot, Ondes musicales; FR: ondes Martenot, ondes musicales; IT: onde Martenot, ondes musicales.

ET: Po konstruktorju M. Martenotu.

D: »(Naziv za) enoglasni ♦elektronski glasbeni instrument♦ s tipkami, ki ga je leta 1924 konstruiral M. Martenot v Parizu … ♦Zvok♦ nastaja iz dveh različnih frekvenc, ene fiksirane in druge variabilne, podobno kot pri ♦tereminu♦ in ♦tereminovoxu♦. Martenotove valove so v začetku upravljali z žično zanko, pripeto na kazalec desne roke. Premikanje te žice čez ‘nemo’ tipkovnico je spreminjalo vrednost kapacitete kondenzatorja. Od štiridesetih let naprej so Martenotove valove začeli opremljati s standardnimi klaviaturami, namesto žice pa se je uporabljal trak, kot pri ♦emiritonu♦, ♦hellertionu♦ in ♦travtoniju♦. Z levo roko se lahko menjajo registri, ki jih je od pet do dvanajst. Martenotovi valovi so med nabolj priljubljenimi ♦elektronskimi glasbenimi intrumenti♦ v 20. stoletju. Za njih so skladali D. Milhaud, M. Ravel, A. Honegger, J. Martinon, O. Messiaen (‹RUF›, 345), na Hrvaškem pa S. Horvat, R. Radica in K. Šipuš.

KR: Glede na to, da sta ♦teremin♦ in ♦tereminovox♦ isto glasbilo, v D ne bi bilo treba navajati obeh pojmov.

GL: ♦elektronski glasbeni instrumenti♦.

‹APE›, 198–199; ‹BASS›, III, 394; ‹BKR›, III, 230; ‹CAN›, 378; ‹DOB›, 113–114; ‹EH›, 238; ‹GRI›, II, 816–818; ‹GR6›, XIII, 540–541; ‹HI›, 329; ‹HO›, 684–685; ‹IM›, 271; ‹LARE›, 1123; ‹MELZ›, II, 537, 724; ‹MI›, III, 156; ‹RAN›, 561; ‹RIC›, III, 306

NEM: Makrozeit/Mikrozeit.

ET: Predpona makro- od grš. makrós = dolg, velik; predpona mikro- od grš. mikrós = majhen, droben.

D: »Pojmovni par, ustvarjen po predstavah v naravoslovnih znanostih, ki ga zaznamuje namen obsežne teoretične utemeljitve ♦serialne tehnike♦ na področju ♦trajanja tona♦ (♦ritmov♦) in ♦višine tona♦. Staro fizikalno opažanje je, da ♦trajanje tona♦ predstavlja časovni pojav. Po njem se določa ‘hitrost’ nekega ♦tona♦ oz. to, kar se imenuje število nihajev v sekundi (frekvenca) … Poudarjalo se je mikročas, ki nima ekvivalenta pri poslušanju in doživljanju glasbe, na začetku uporabe ♦serialne tehnike skladanja♦, najprej v Stockhausenovem članku …wie die Zeit vergeht … (STOCKHAUSEN 1963). Tukaj ostaja imenovanje ♦višine tona♦ za ‘♦ritem♦‘ enako skopa, abstraktna in izvenglasbena definicija kot primitivna … trditev, da se frekvenco nekega ♦tona♦ menda lahko izrazi kot dolžino v centimetrih (950Hz = 95cm = 2,5 sek). Do natančnejšega poznavanja teh problemov je prišlo prek elektronskega postopka pospeševanja ♦impulza♦ (gl. ♦sirena♦).« (‹EH›, 198)

KM: Pojem je nastal znotraj teorije ♦serialne glasbe♦, zlasti kot odraz iskanja enovitosti med ♦parametri♦. Tako se makročasu, oz. trajanju, zoperstavlja mikročas, oz. število nihajev na sekundo kot frekvenca nekega ♦tona♦, kar naj bi bila osnova za določanje proporcionalnosti med ♦parametri♦ ♦višine♦ in ♦trajanja♦. Ta trditev se večkrat odraža v terminologiji ♦serialne glasbe♦.

KR: D je opravičeno kritična do Stockhausenove teorije, še posebej zato, ker on namesto makročasa/mikročasa pogosteje uporablja še bolj problematična pojma »makrofaza/mikrofaza« (gl. npr. STOCKHAUSEN 1963: 106–108; gl. KR ♦faze♦). Odnos med makročasom in mikročasom je veliko bolj očiten in praktično uporaben pri pospeševanju ♦impulza♦ (gl. D 1 ♦impulza♦), oz. pri ♦sireni♦.

GL: ♦faza♦ (D 1), ♦impulz♦ (D 1), ♦iracionalni ritem♦, ♦lestvica tempa♦, ♦lestvica trajanja (tona)♦, ♦metrska modulacija♦ = (metrična modulacija), ♦serialna tehnika (skladanja)♦, ♦sirena♦, ♦trajanje (tona)♦, ♦višina (tona)♦, ♦časovno polje♦.

‹HU›, 77–78

ANG: mambo; NEM: Mambo; FR: mambo; IT: mambo.

ET: V kubanski španščini kot pridevnik = enkraten, neponovljiv (‹KSD›, 89).

D: »(Naziv za) zvrst afrokubanske plesne glasbe, ki se je razvila na začetku štiridesetih let in hitro dosegla mednarodno priljubljenost. Izvaja jo kubanski conjunto z glasovi, trobentami in obsežno ritemsko ♦sekcijo♦ (D 2) ali pa večji plesni ansambel pod vplivom ♦jazza♦. Mambo ima zmeren do hiter tempo ter bogato uporabo ostinata in ♦riffov♦ v pihalih in trobilih. (Take pasaže so znane kot mambos tudi v drugih afrokubanskih zvrsteh.) (V mambu) je karakterističen naslednji vzorec v spremljavi.«

(instrumentacija oz zgoraj navzdol: timbali, kravji zvon; konga; bas; ) (‹RAN›, 465–466).

KM: V predhodnem primeru so »timbales« prevedeni kot »timbali«, ker je to po ‹P›, 330, »kubanska vrsta malih bobnov, v paru pritrjenih na stojalo« (prim. tudi ‹GRI›, III, 585, kjer se isti pojem piše kot »tymbales«).

V ‹GR6›, XI, 592, in v ‹HU›, 542, se izpostavlja vpliv ♦swinga♦ na mambo. V ‹HU›, 542, se prav tako opozarja na to, da se v mambu prekrivajo ♦ritmi♦ ♦rumbe♦ in ♦foxtrota♦, in sicer na sledeči način:

V ‹GR6›, XI, 592, in v ‹HI›, 276, se opozarja na to, da je mambo uplilval na nastanek drugih latinskoameriških plesov, npr. na ♦cha-cha-cha♦.

GL: ♦afrokubanski jazz♦, ♦cha-cha-cha♦, ♦foxtrot♦, ♦jazz♦, ♦popularna glasba♦, ♦rumba♦, ♦salsa♦, ♦zabavna glasba♦.

‹BASS›, III, 40; ‹BKR›, III, 81; ‹GR6›, XI, 592; ‹HI›, 276; ‹L›, 344; ‹MELZ›, II, 522

1 Gl. konec D ♦salse♦.

ANG: mainstream (jazz), mainstream 1940; NEM: Mainstream Jazz, gemässigter Jazz; FR: mainstream (jazz), jazz modéré; IT: Mainstream (jazz), jazz moderato.

ET: ANG mainstream = glavna struja; ♦jazz♦.

D: »Pojem, ki ga je v petdesetih letih ustvaril Stanley Dance, za označevanje dela sočasnih glasbenikov, ki so delovali v idiomu ♦swinga♦ iz tridesetih in štiridesetih let. Danes pa se pojem uporablja v širšem smislu, za vsak ♦jazz♦, ki je improviziran na sosledju ♦akordov♦ v … solističnem slogu, ki so ga v poznjših dvajsetih letih razvili Louis Armstrong in ostali. Sčasoma so novi slogi v ♦jazzu♦ prispevali svoje prvine mainstreamu, pojem se začne uporabljati še širše, čeprav večina piscev iz definicije mainstreama izključuje ♦free jazz♦, … sloge ♦fusiona♦ (še posebej ♦jazz rocka♦) ter ♦dixieland♦ in ostale tradicionalne oblike.« (‹GRJ›, II, 75)

KM: Ekvivalenti v NEM, FR in IT, ki so različni od ANG-izvirnika, so ponujeni v ‹BR›, 236–237, kot povsem napačne nazlage ANG izvirnika.

KR: Namesto »tradicionalnih oblik« v D bi bilo boljše »tradicionalne zvrsti«.

Poslovenjena oblika pojma (JAZZ GLAVNE STRUJE) se ne priporoča.

GL: ♦bebop♦ = ♦bop♦ = ♦rebop♦, ♦hard bop♦, ♦jazz♦, ♦swing♦.

PRIM: ♦third stream♦ = (tretja struja)

ANG: Hungarian minor scale.

ET: Lat. mollis = mehak (zaradi male terce med prvo in tretjo stopnjo v molovi ♦lestvici♦) (‹KLU›, 485).

D: Isto kot molova ♦ciganska lestvica♦.

GL: ♦lestvica♦, ♦sintetična lestvica♦.

PRIM: ♦ciganska lestvica♦, ♦madžarska durova lestvica♦.

ANG: Hungarian major scale.

ET: Lat. (cantus) durus = trd (♦zvok♦), zaradi velike terce med prvo in tretjo stopnjo v durovi ♦lestvici♦ (‹KLU›, 161).

D: Naziv za ♦sintetično lestvico♦ z zvišano drugo in četrto stopnjo v spodnjem, kvazi surovem ♦tetrakordu♦ ter znižano sedmo stopnjo v zgornjem ♦tetrakordu♦:

(‹JON›, 309)

KM: ‹JON›, 308 se sklicuje na Persichettija (PERSICHETTI 1961: 43–50).

Medtem ko je v ‹JON›, 309, ♦madžarska molova lestvica♦ identična molovi ♦ciganski lestvici♦, je madžarska durova lestvica različna od durove ♦ciganske lestvice♦. Za razliko od ♦ciganske lestvice♦, ki ima vedno dve zvečani sekundi, ima madžarska durova lestvica samo eno (c-dis). Zato je torej madžarska durova lestvica tipična ♦sintetična lestvica♦.

GL: ♦lestvica♦, ♦sintetična lestvica♦.

PRIM: ♦ciganska lestvica♦, ♦madžarska molova lestvica♦.

= (LIVE ELECTRONIC MUSIC) = ♦ŽIVA ELEKTRONSKA GLASBA♦