FREE JAZZ

ANG: free jazz, freejazz 1960; NEM: free Jazz, Free Jazz, »freier« Jazz; FR: free jazz, jazz »libre«; IT: free jazz, jazz »libero«.

ET: ANG free = svoboden; jazz.

D: »(Naziv za) ezoterični slog v jazzu, ki se pojavi v poznih petdesetih letih. V želji, da bi se osvobodili slogovnih konvencij bebopa, glasbeniki iščejo vrsto drugih možnosti: nove tipe kolektivne improvizacije, nove načine variiranja teme in motivičnega dela, pantonaliteto …, netemperirano uglasitev, melodične možnosti basa in tolkal, odprte forme, nove zvokov(n)e barve, ekstremne registre, nenadne ritmične zamenjave, pulziranje mimo stalnega takta in konstantne dinamike. Gibanje so naznanili posnetki pianista C. Taylorja med letoma 1956 in 1958 in kontroverzne izvedbe saksofonista O. Colemana v New Yorku leta 1959.« (‹RAN›, 325)

KM: V ‹IM›, 135, se navaja nenavaden naziv »free-form jazz« (= »jazz svobodne forme«), v ‹BR›, 234, pa neobičajen in neupravičen ANG-zapis »freejazz«.

V ‹M›, 541, se naziv neupravičeno uporablja kot oznaka za obdobje v razvoju jazza.

KR: Ustreznice v NEM, FR, IT, ki se razlikujejo od ANG-izvirnika, so navedene v ‹BR›, 234–235. V praksi jih redko ali nikoli ne najdemo.

»Kolektivno improvizacijo« v D je bolje zamenjati s skupinsko improvizacijo, ker se v tem Pojmovniku pomensko razlikujeta kolektivna in skupinska improvizacija.

Naziva ni treba prevajati v slovenščino.

GL: jazz, improvizacija, new wave (D 2; gl. tudi KR new wavea), svobodna improvizacija.

‹BASS›, II, 283; ‹BKR›, II, 78–79; ‹BKR›, V, 37; ‹GRJ›, I, 404–405; ‹GR6›, VI, 815; ‹HI›, 164; ‹HK›, 149; ‹HO›, 529; JOST 1974; ‹KN›, 78–79; ‹LARE›, 629; ‹M›, 540; ‹MELZ›, I, 619

♦FOXTROT♦, FOKSTROT

ANG: fox trot, fox-trot, foxtrot; NEM: Foxtrott; FR: foxtrot, fox-trot; IT: fox-trot.

ET: ANG foxtrot = lisičji korak; V ‹DTE›, 67, se omenja, da pojem ne izvira iz lisičjega kasa (= »trotting«), temveč iz konjske hoje (= »gait«), ki jo imenujemo f., tj. korak, ki prehaja iz kasa v hojo; vendar sam naziv v jahaški terminologiji očitno izhaja iz lisičjega koraka.

D: »(Naziv za) severnoameriški družabni ples v 4/4-taktu s sinkopiranim ritmom, ki je nastal okrog leta 1910 iz ragtimea in one-stepa. Od leta 1924 se razlikuje hitri fokstrot (= ‘quickstep’) od pravega, počasnega fokstrota (‘slowfox’).« (‹HI›, 163)

KR: Zapisovanje je zelo neenotno. V ‹OAD›, 346, se samostalnik piše narazen (»fox trot«), medtem ko je oblika z vezajem (»fox-trot«) glagol (= »plesati f.«). V ‹OED›, VI, 134, je geslo zapisano z vezajem, vendar se v primerih iz literature pojavljata obliki »foxtrot« in »fox trot«. Tu je geslo navedeno po ‹RAN›, 322, vendar je očitno,da so vse oblike enakovredne. NEM-pojem se piše s tt, ker je »Trott« NEM-oblika ANG-pojma (‹WAH›, 3627); torej se v NEM-pojmu kombinira ANG-beseda »fox« z NEM-pojmom »Trott«. V ‹L›, 209, se iz nepojasnjenih razlogov piše s tt tudi IT-naziv.

GL: čarlston = charlston, mambo, one-step, ragtime, rag, shimmy, two-step.

‹APE›, 112; ‹BASS›, II, 262; ‹BKR›, II, 74; ‹DG›, 217; ‹GR6›, VI, 738; ‹HO›, 397–398; ‹IM›, 134; ‹LARE›, 606; ‹M›, 155; ‹MELZ›, I, 600; ‹MI›, II, 136; ‹P›, 84; ‹RL›, 299–230

FOTOTON = ♦SVETLOBNE ORGLE♦

ANG: phototone; NEM: Phototon.

ET: Grš. Phôs = svetloba (‹KLU›, 218); ton.

D: Komercialen naziv za Welteove svetlobne orgle.

GL: elektronske orgle, elektronski glasbeni instrumenti

PRIM: svetlobne orgle (D 1).

‹GRI›, III, 68; ‹RUF›, 394

FORMULA

ANG: formula; NEM: Formel; FR: formule; IT: formula.

ET: Lat. formula = (dobesedno) lepa oblika, forma, zakon, določilo, formular, pomanjševalnica forme = oblika, forma, figura, obris (‹KLU›, 227).

D: 1) »Analogno funkciji kakšne matematične formule, ki vsebuje določena pravila za računanje …, glasbena formula vsebuje navodila za skladanje. Sicer je primerjava med matematično in glasbeno formulo pomanjkljiva zaradi tega, ker je matematična formula splošno veljavna, medtem ko je glasbena formula praviloma omejena samo na eno … delo enega skladatelja, kar vnaprej izključuje (možnost) … shematizma. Toda pojmovna analogija je po drugi strani upravičena glede na kompleksnost strukturnih določb, ki je značilna za oba pojma.« (BLUMRÖDER 1982a: 185)

2) »Naziv, ki ga Stockhausen uporablja za melodijo (ali manjše število melodij), iz katerih se dobi temeljno gradivo za skladbo. Takšne formule je uporabljal v vseh svojih glavnih delih od Mantre (1970) in v zgodnji skladbi Formel (1951).« (‹GR›, 77)

KM: F. se pri Stockhausenovi Mantri razteza, po BLUMRÖDER 1982a: 185 – op. 5, od 3. do 10. takta:

FORMULA: Stockhausen, Mantra, 1970.
Sam Stockhausen v STOCKHAUSEN 1978a: 154 jo opisuje tako: »Delo je v celoti nastalo iz tonske formule iz 13 tonov, ‘mantre’. Po prvih štirih akordih ta ‘mantra’ zazveni v zgornjem delu prvega klavirja. Sestavljena je iz štirih delov, ločena je s pavzami: od 13 tonov ima vsak različno značilnost, od katerih je vsaka merodajna za vsakega od velikih ciklov v delu: 1. pravilno repeticijo; 2. accent z odzvenom1; 3. ‘normalni’ ton; 4. hitrejše skupine s predtaktom; 5. ‘tremolo’; 6. akord; 7. accent z vnihavanjem2; 8. ‘kromatično’ povezovanje; 9. staccato; 10. nepravilno repeticijo (‘Morsejeva abeceda’); 11. trilček; 12. vnihavanje s sforzatom; 13. povezovanje z arpeggiom.«
O Stockhausenovi skladbi Formel, ki je omenjena v D 2, gl. BLUMRÖDER 1982a: 185 – op. 7, in ‹LARE›, 603. (V ‹LARE›, 603, je naveden f., vendar v pomenu, ki ni relevanten za terminologijo glasbe 20. stoletja.)
KR: Omenjanje »melodij (ali manjšega števila melodij)« v D 2 je povsem deplasirano.
V ‹M›, 554, se shematsko navaja prvih šest tonov iz f. za mantro kot njeno prvo polovico (t. 3–5), vendar se iz povsem nerazumljivih razlogov imenuje »procesna formula« (»Prozeßformel«).
Kot je razvidno iz D 1 in iz KM, bi bilo treba pojem uporabljati izključno v tistem pomenu, ki mu pripada v skladateljski teorji K. Stockhausena, čeprav je koristen kot zamenjava za motiv kot tradicionalni naziv, pri čemer ga ne smemo zamenjevati s celico.
GL: celica, skladba po formuli.
‹L›, 207
1 V izvirniku »Ausschwingakzent«.
2 V izvirniku »Einschwingakzent«.

FORMANT(I)

ANG: formant(s); NEM: Formant(en); FR: formant(s); IT: formante(i).

ET: Lat. formare = oblikovati; f. je FR-deležnik sedanjika glagola former = oblikovati.

D: 1) »Naziv za alikvotne (harmonične) tone, ki od drugih alikvotnih tonov v kakšnem kompleksnem zvoku odstopajo s svojo intenziteto oz. večjo amplitudo nihaja in tako temu zvoku določajo, formirajo njegovo barvo …« (‹MELZ›, I, 596)

1–A) Naziv za parcialne tone, ki se od drugih parcilanih tonov v kakšnem sestavljenem tonu/zvoku razlikujejo s svojo ojačano intenziteto zaradi resonance, tako da temu tonu/zvoku določajo, oblikujejejo njegovo barvo (gl. KR).

2) »(Naziv za) določena frekvenčna območja, v katerih se z resonanco ojačajo določeni parcialni toni, ki so bistvenega pomena za oblikovanje zvokov(n)e barve.« (‹HI›, 162)

KM: Variabilna forma III. Boulezove klavirske sonate temelji na možnostih kombiniranja razmerij med f. Tam so f. (tako kot tudi nazivi zanje: Antiphonie, Trope, Constellation, Strophe, Sequence) specifični pojmi v okviru terminologije Boulezove skladateljske teorije, tako da se po pomenu ne ujemajo s tu obravnavanim pojmom.

KR: D 1–A je »preurejena« (oziroma: popravljena) D 1. V njej »harmonijski toni« niso harmonijski, temveč harmonični. (Alikvotni toni so načeloma sopomenski s harmoničnimi toni v ožjem smislu, vendar f. niso samo harmonični toni, temveč tudi vsi drugi ­parciali, npr. tudi tisti neharmonični, ki formirajo šum oz. zvok zvona kot njegovo specifično zvočno barvo – gl. KR harmonija).

GL: filter formantov = filter zvokov(n)e barve, filter zvokov(n)e barve = filter formantov, sinusni nihaj, ton, val = (sinusni nihaj, ton, val) = (sinusni nihaj, ton, val), osnovni ton, ton, zvokov(n)a barva = (zvočna barva), zvočni spekter = (spekter) = (zvokovni spekter).

PRIM: alikvot(i), alikvotni ton(i), harmonija, harmonični ton(i), parcial(i), parcialni ton(i), delni ton(i).

‹BASS›, II, 261; ‹BKR›, II, 69; ‹CH›, 298; ‹DIB›, 325–326; ‹EH›, 98–99; ‹FR›, 31; ‹G›, 64; ‹GR›, 77; ‹GR6›, VI, 710–711; ‹HO›, 394; ‹IM›, 389; ‹L›, 207; ‹M›, 17; ‹MI›, II, 119; ‹P›, 85; ‹POU›, 201; ‹RAN›, 10–11; ‹RIC›, 11, 218 = vodilka k zvokovni barvi; ‹RL›, 296–297

FORMALIZEM, GLASBENI

ANG: formalism; NEM: Formalismus.

ET: Lat. formalis = sastavljen po obrazcu, iz forma = oblika (‹KLU›, 226).

D: »Slabšalni naziv, ki ga je v tridesetih in štiridesetih letih uporabljala oblast v ZSSR za anatemizacijo glasbe Šoštakoviča, Prokofjeva in drugih. To ni imelo nikakršne zveze s formo: nič ni moglo biti bolj formalno od glasbe, ki je bila sprejemljiva. Namesto te so želeli razvrednotiti glasbo Stravinskega, Hindemitha in Křeneka, ki je bila (po kriterijih doktrine socialističnega realizma) arteficielna.« (‹GR›, 77)

KR: F. ima torej tudi drugi, splošni pomen v glasbeni terminologiji, ki se razlikuje od pomena v D (»splošni naziv za poudarjanje formalnih kategorij nasproti vsebine« – (‹THO›, 72). Prav ta (kritični) pomen je pomemben za glasbo 20. stoletja.

GL: realizem, glasbeni, socialistični realizem.

‹IM›, 132; ‹M›, 533; ‹SLON›, 1448

FONOPLASTIKA

ET: Grš. phōn = glas, zvok (‹KLU›, 544); plastiké (tékhnē) = veščina oblikovanja, iz plastikós = podrejen oblikovanju, plastičen, iz plássein = oblikovati (‹KLU›, 550).

D: »Naziv za eksperimentalno razstavljanje, katerega cilj je strukturiranje prostora, torej ‘teatra v premikanju, na bazi mirovanja, na bazi stalnosti, mirovanja v premikanju, premikanja v mirovanju’. Iznašel ga je Branimir Sakač in ga leta 1967 prikazal na Zagrebškem glasbenem bienalu s sodelovci Vladom Habunekom, Milano Broš in Jovanom Baldanijem. Fonoplastika ni ‘ne glasba, ne slikarstvo, ne skupltura, tudi ni le scenska akcija sama po sebi, temveč zvočno-prostorska transparentnost. Skratka ni ne glasba, ne projekcija, ne gesta, temveč prostor in čas v medsebojnem fluktuirajočem razmerju.’ Prek elementov izgovorjene besede in gibanja je fonoplastika sintetizirala medij žive scene in tako zaobjela vse elemente ‘predstavljanja’.« (‹MELZ›, I, 593–594)

GL: akcijska glasba, glasbeno gledališče, happening, intermedia (art) = mixed media (art) = multimedia (art), mixed media (art) = intermedia (art) = multimedia (art), multimedia (art) = intermedia (art) = mixed media (art), prostorska glasba, totalno gledališče, vidna glasba.

FONOGEN

ANG: phonogene; NEM: Phonogen; FR: phonogène; IT: phonogène, fonogeno.

ET: Grš. phōn = glas, zvok (‹KLU›, 544); genos = rod, poreklo, vrsta (‹DUD›, 55, 232); možno je, da je končnica -gen tudi okrajšava generatorja.

D: »(Naziv za) elektronsko napravo, ki jo je izdelal Pierre Schaeffer in ki se uporablja za obdelavo zvoka v konkretni glasbi. S to napravo se lahko celotni zvokovni spekter prej posnetega gradiva (šumov, vokalnih zvokov, višine tona, ritmičnih obrazcev itn.) sočasno transponira na dvanajst različnih ravni višin. Te ravni ustrezajo … polstopnjam temperirane lestvice. Transpozicije se dosegajo s spreminjanjem hitrosti traku. Za nadzor se uporablja klaviatura z dvanajstimi tipkami.« (‹FR›, 66)

GL: konkretna glasba = (musique concrète). ‹P›, 84; ‹RIC›, I, 519; SCHAEFFER 1967: 48

FOLK ROCK

ANG: folk rock, folkrock, folk-rock 1965; NEM: Folk Rock, Folkrock, Fusion der zwei Stile; FR: folk rock, folkrock, fusion des deux genres; IT: folk rock, folkrock, fusione dei due generi.

ET: ANG folk = ljudstvo; rock, rock glasba.

D: »(Naziv za) kombinacijo folklorne glasbe1 z amplificirano instrumentacijo rocka, v glavnem z bobni in električnimi godalnimi glasbili (gl. električni glasbeni instrumenti – op. N. G.). Obdelava skladbe Mr. Tambourine Man, ki so jo leta 1965 priredili The Byrds, se nasplošno pojmuje kot prvi primer te vrste.« (‹RAN›, 319)

KM: Pojmi v NEM, FR in IT (kot tudi ANG-naziv folk-rock 1965) najbrž sugerirajo tolmačenje ANG-izvirnika v ‹BR›, 234–235. »Obdelava« v D je prevod ANG-pojma »cover version«: »V popularni glasbi (naziv za) posnetek, v katerem se predeluje kakšen prejšnji, po navadi zelo uspešen posnetek. Cilj takega posnetka, ki ne nujno, čeprav indirektno lahko prizna izvirnik, je pristop k širšemu komercialnemu trgu, pogosto tako, da se izvirnik prilagodi okusom nove, malo drugačne publike (npr. rock obdelave posnetkov rhythm and bluesa).« ‹RAN›, 211

GL: rock, rock glasba, soft rock.

PRIM: country rock.

‹HI›, 162; ‹KN›, 73–75

1 V izvirniku »folk music«. Gl. KR folka, folk glasbe, folk sloga.

FOLKLORIZEM

NEM: Folklorismus.

ET: ANG folk = ljudstvo, lore = nauk, znanje, tradicija (‹KL›, 441; ‹BKR›, II, 671).

D: V terminologiji glasbe 20. stoletja naziv za slogovno orientacijo, v kateri se skladatelj navezuje na različne folklorne vzore.

KM: V ‹V›, 239–242 (= »folk resources«), je ponujenih veliko primerov za f.

KR: Naziv se lahko učinkovito uporablja za označevanje slogovne orientacije, navedene v D, lahko pa ima tudi slabšalni pomen (gl. npr. D socialističnega realizma), posebno v zvezi z nacionalizmom kot negativnim pojmom. (O nacionalizmu v glasbi gl. SEDAK 1993.)

GL: glasba 20. stoletja.

PRIM: eksotizem.

‹M›, 521

1 Gl. KR folka, folk glasbe, folk sloga.

error: Content is protected !!