EAST COAST JAZZ

ANG: East Coast jazz, East-Coast-jazz; NEM: East Coast-Jazz, East Coast Jazz; IT: East Coast jazz.

ET: ANG = jazz z Vzhodne obale (ZDA).

D: »Pojem, ki so si ga izmislili pisci o jazzu sredi petdesetih let, da bi z njim opisali slog, ki je veljal za nasprotje West coast jazzu in sorodnemu cool jazzučustven, spodbuden in pod vplivom bluesa. Naziv se ni nikoli popolnoma ustalil, saj je bil bolj literarna domislica kot koristen opis. Glasba v tem slogu se je namreč igrala povsod, ne samo na Vzhodni obali. Uporabnejši sta oznaki hard bop in soul jazz.« (‹GRJ›, I, 322)

KM: V ‹HI ›, 138, je bil E. C. j. razumljen kot podvrsta modern jazza.

KR: Oblika pojma z vezajem je tudi v ANG, pogosteje pa v NEM, ne pa tudi v IT. Priporoča se raba brez vezaja.

Raba prevedenega pojma ni priporočljiva (= jazz z Vzhodne obale), saj v njem niso dovolj izražene slogovne značilnosti, kot jih razume izvirnik (lahko bi preprosto govorili o kateremkoli jazzu z Vzhodne obale ZDA), ne glede na pomisleke iz D. Zato se tudi v NEM in IT uporablja izvirna oblika.

GL: blues, cool jazz, hard bop, jazz, modern jazz, soul, soul jazz.

PRIM: West Coast jazz.

‹BASS›, II, 95 = vodilka k hard bopu; ‹BKR›, II, 5; ‹GR6›, V, 808; ‹MELZ›, I, 501

(AMETRIJA)

ET: Grš. ametria = nesorazmeren, neskladen, od predpone a- (alpha privativum), ki zanika pomen osnove in métron = mer; pripona -metrija služi, zlasti v znanstveni terminologiji, za tvorbo samostalnikov, ki definirajo merjenje, npr. geometrija

(‹KLU›, 1,476; ‹OED›, IX, 702; ‹TLF›, XI, 748; ‹DEI›, 2444).

D: »V navedenem odlomku … je skoraj vsak takt zapisan v drugi meri (tukaj misli na prvi stavek klavirske sonate J. Štolcerja Slavenskega – op. N. G.).

Takšna naklonjenost popolni svobodi ritma in mere je pripeljala skladatelje do popolne ametrije; številni so opustili tudi taktnico (taktno črto), saj jim ni bila več potrebna. Naslednji odlomek iz Petruške Igorja Stravinskega … bo pokazal večpomenskost mer, tako v vodoravni kot navpični smeri (s polimetričnimi pojavi je bogatejši znani balet Stravinskega Pomladno obredje, 1913). Polimetrija je tu zares popolna.« (ANDREIS 1976a: 181)

KM: V prvem delu citiranega odlomka, ki se ne nanaša na klavirsko sonata J. Štolcerja Slavenskega, je jasno, da bi se morala a. zamenjati z »ametrom«: taktnica pravzaprav ukinja enakomerno mero, ki jo razberemo v ponavljanju taktov z enako mero. Ko takti niso več enakih mer, enostavno izgubijo svojo meritveno funkcijo. (Napačno bi bilo vztrajati na tem, da se meter zemenja z mero, kljub temu, da sta sopomenki: vedno govorimo o npr. tričetrtinski meri, ne pa o tričetrtinskem metru. Mera je določitev takta, zato lahko govorimo o tričetrtinskem taktu – toda vse mogoče določitve takta pripadajo metru, tako kot njegove metrijske različice).

V drugem delu D, ki se nanaša na Stravinskega, je ponujena – sicer poučna – terminološka zmeda, iz katere se jasno vidi, da je a. pojem, ki ne vzdrži: »večpomenskost mere tako v vodoravni kot v navpični smeri« je najprej polimetrična, šele nato polimetrijska. Točen pojem – polimeter (s pridevnikom polimetrski) ni v rabi.

KR: Pojem je nesprejemljiv zaradi dvojnega pomena: pripona je »–metrija« pretvorjena v samostalnik katerega pomen se spremeni s predpono a-. To se nanaša tudi na vse ostale pojme, ki uporabljajo pripono »–metrija« kot samostalnik (heterometrija) = (heterometrika), meter, polimeter = (polimetrija) = (polimetrika).

DIRTY TONES (NOTES)

ANG: dirty tones; NEM: dirty tones, »dreckige« Töne, schleifend; FR: dirty, sons »sales«, traînants; IT: dirty tones, suoni »sporchi«/strascicati.

ET: ANG dirty = nečist, umazan; tones = toni, notes = enako (v ameriški ANG).

D: »V jazz glasbi naziv za nenatančne, nečisto intonirane tone, značilne za emfatični izraz hot jazza. Pevci izvajajo dirty notes tako, da s stisnjenih grlom, močnejšim kroženjem zraka iz pljuč izvajajo vibracije v zadnjem delu nosne in ustne votline. Na ta način dobijo posebno nazalno barvo tona. Uporabo dirty tones je jazz glasba prevzela iz črnske folklore.« (‹MELZ›, I, 451)

KM: NEM-, FR- in IT-ustreznice ANG-izvirnika so v ‹BR›, 234–235.

KR: D. t. (n.) ni treba prevajati, saj izraz izgubi značilnosti tehničnega pojma oz. strokovne besede.

GL: hot, hot jazz, hot music, jazz.

‹BASS›, I, 49; ‹BKR›, I, 322; ‹HI›, 122; ‹HK›, 109; ‹LARE›, 460 = »dirty«; ‹RL›, 229

DVANAJSTINA STOPINJE = (DVANAJSTINA TONA)

NEM: Zwölftelton.

D: Naziv za mikrointerval, ki nastane z deljenjem cele stopnje (velike sekunde) na dvanajst enakih delov.

KR: Iz KR celostopinjske lestvice je jasno, zakaj bi bilo treba dvanajstino tona zamenjati z d. s. (gl. tudi KR mikrointervala in mikrointervalne lestvice).

GL: hiperkromatika = ultrakromatika, mikrointerval, mikrointervalna lestvica, mikrotonaliteta, ultrakromatika = hiperkromatika.

PRIM: četrtstopinja = (četrtton), mikrostopinja = (mikroton), tretjina stopnje = (tretjina tona). ‹EH›, 408; HÁBA 1927

DRIVE

ANG: drive; NEM: Drive, Schwung, Antrieb; FR: drive, impulsion; IT: drive, impulso.

ET: ANG = gonja; vožnja, ježa, gonilo, pogon.

D: »V jazzu (naziv za) pomemben ritmično-metrični element, ki ob beatu in off beatu ustvarja posebno vrsto napetosti v muziciranju.« (‹HI›, 133)

KM: Pojmi v NEM, FR in IT, ki odstopajo od ANG-izvirnega pojma, so podani v ‹BR›, 234–235, verjetno kot dobesedni prevodi.

KR: D. ni treba prevajati v slovenščino, saj bi izraz izgubil značilnosti tehničnega pojma oz. strokovne besede.

GL: beat (D 1), jazz, off beat.

‹BASS›, 11, 88; ‹BKR›, I, 341; ‹HK›, 115; ‹KN›, 62; ‹MELZ›, I, 474

(ANTITONALNOST)

= ♦ANTITONALITETNOST♦

ANG: antitonal(ity) – samo pri Stravinskem (STRAVINSKI 19703: 52).

ET: Od pridevniške oblike samostalnika antitonaliteta; pripona -ost označuje lastnost, svojstvo, stanje ipd. (‹BAB›, 290–292).

D: Pojem, vendar netočen, za lastnost, odliko antitonalitete.

KM: V KR tonaliteta opozarja na vsebinsko dvojno obliko pridevnika »tonalen«, do katerega je verjetno prišlo z nepremišljenim prevodom iz tujih jezikov.

KR: Medtem ko je uporaba pripone »-ost« v antitonalitetnosti priporočljiva, je potrebno a. – in vsi iz nje izpeljane pojme – izključiti iz uporabe zaradi dvojne pridevniške osnove » –tonalen« (namesto »-tonaliteten«).

GL: atonikaliteta, atonikalitetnost, atonikalnost, bitonalitetnost = (bitonalnost), multitonalitetnost = (multitonalnost), pantonalitetnost = (pantonalnost), politonalitetnost = (politonalnost).

PRIM: antitonaliteta, antitonalitetnost, atonalitetnost = (atonalnost), metatonalitetnost = (metatonalnost), mikrotonalitetnost = (mikrotonalnost), protitonalitetnost = (protitonalnost), tonalitetnost = (tonalnost).

(DODEKAFONIJA) = ♦DVANAJSTTONSKA TEHNIKA (SKLADANJA)♦

ANG: dodecaphony, dodecaphonism; NEM: Dodekaphonie; FR: dodecaphonie, dodecaphonisme; IT: dodecafonia.

ET: Grš. ddeka = dvanajst; grš. phōn = glas, zvok (‹KLU›, 544).

KM: V ‹JON›, 78–79, se opozarja na neke pomene d., ki niso povsem sopomenski z dvanajsttonsko tehniko, vendar so zanemarljivi.

KR: V literaturi vlada popolna zmeda v zvezi s tem pojmom. Tako npr. v ‹V›, 187, napoti ne samo na dvanajsttonsko tehniko, ampak tudi na serializem, ‹IM›, 102, napoti na serializem, serijo in na »dvanajstnotno skladbo« (= »twelve-note composition«), medtem ko se v ‹GR›, 64, d. definira kot »neeleganten in nenatančen naziv, katerega pomen pokriva atonaliteto, serializem in dvanajstnotno skladbo (= ’12-note composition’)«. V ‹GR6›, V, 520, se d. definira kot sopomenka atonalitete ali, »v nekaterih primerih«, z »dvanajstnotno serialno skladbo« (= »12-note serial composition«).

Pripona -izem (prim. ANG- in FR-obliko pojma z -ism oziroma -isme), ki v slovenščini navadno sugerira nazive za slog, obdobje ipd. […], bi pojem, kot bi bil »dodekafonizem«, označeval slog glasbe, ki se sklada z dvanajsttonsko tehniko. Vendar je ta oblika z -izmom dokaj na hitro narejena tujka, zato se ne uvršča v ta Pojmovnik (kot npr. tudi ne »hiperkromatizem« oziroma »ultrakromatizem«; gl. KM in KR kromatizma oziroma KR hiperkromatike in ultrakromatike).

Ponekod lahko srečamo tudi pridevnik »dodekafonični« namesto »dodekafonski« (npr. v ‹MELZ›, I, 516, in v ‹MELZ›, Ill, 194 – gl. t. 3 v KR dvanajsttonske tehnike), ki ni povsem točen, ker se tvori iz samostalnika »dodekafonika«, o kateri se ne ve, kaj naj bi pomenila.

PRIM: dvanajsttonska tehnika (skladanja).

‹APE›, 83 = samo pridevnik »dodecaphonic«; ‹BASS›, I, 60–66; BEICHE 1985: 2–3, 6; ‹BKR›, I, 330 = vodilka k dvanajsttonski tehniki; ‹CAN›, 156–158; ‹CH›, 297 = »dodécaphonisme«; ‹CP1›, 239 = samo pridevnik »dodécaphonic«; ‹FR›, 23; ‹HI›, 126; ‹HO›, 305–307 = »dodécaphonisme«; ‹L›, 663; ‹LARE›, 467–468 = »musique dodécaphonique«; ‹M›, 102103; ‹MELZ›, I, 459–461; ‹MI›, I, 663; ‹P›, 60; ‹RAN›, 236 = samo pridevnik »dodecaphonic«; ‹RIC›, 11, 73–75; ‹RL›, 236; ‹SLON›, 1438–1444 = »dodecaphonic music«

error: Content is protected !!