ANG: acid rock; NEM: ♦Acid Rock♦
ET: ANG (to je v ameriškem slengu) acid = naziv za LSD (drogo) (‹OAD›, 9); ♦rock, rock glasba♦.
D: V ameriškem slengu naziv za ♦psihedelični rock♦, psihedelično rock glasbo♦
GL: ♦rock, rock glasba♦.
PRIM: ♦head rock♦ = psihedelični rock, psihedelična rock glasba♦.
‹HK›, 17; ‹KN›, 14
ANG: added value; FR: valeur ajoutée.
D: »(Naziv za) kratko vrednost, dodano kateremukoli ♦ritmu♦, bodisi kot nota, bodisi kot pavza, bodisi kot pika. Poglejmo tri zelo enostavne ♦ritme♦, ki imajo skupno vrednost osminko:
Transformiramo jih z ‘dodano vrednostjo’; prvemu od teh ♦ritmov♦ je dodana nota:
drugemu pavza:
tretjemu pika:
V praksi redko srečamo enostavni ♦ritem♦ pred dodajanjem dodane vrednosti …
Zadnji primer je za ‘glasbo brez ♦mere♦‘ (‘= musique amesurée’): ♦ritem♦ je absolutno svoboden. Vidimo, kako za fragmentom A takoj sledijo njegove avgmentacije v B …; medtem ko v C dolgi trilček na celi noti prekine govor ♦ritma♦. Dodane vrednosti so označene s križcem. Prva dva takta uporabljata ♦ritem♦ iz 5 osmink in ene šestnajstinke (dodana vrednost).« (MESSIAEN 1944: 8)
KM: D. v. je eden od tipičnih pojmov iz skladateljske teorije O. Messiaena (gl. ♦modus z omejenimi možnostmi transpozicije♦, ♦neretrogradni ritem♦).
GL: ♦meter♦, ♦mera♦, ♦ritem♦.
‹FR›, 2; ‹G›, 58; ‹JON›, 5–6
ANG: additive sound synthesis; NEM: additive Klangsynthese.
ET: Lat. additivus = dodan, pridružen, prištet
(‹DE›, 12); ♦sinteza zvoka♦.
D: Naziv za način ♦sinteze zvoka♦, oz. njegovega ustvarjanja na sintetični način, z natančnim dodajanjem ♦sinusnih tonov♦, ki jih proizvaja ♦generator sinusnega tona♦. Aditivna sinteza temelji na Fourierjevi vrsti, po kateri je vsak zvok sestavljen iz ♦sinusnih signalov♦, ker se vsak signal razume kot seštevek (sinusnih) ♦parcialov♦.
GL: ♦elektronska glasba♦, ♦generator sinusnega signala, nihaja, tona, vala♦, ♦sintetična glasba♦, ♦sinteza z modulacijo frekvence♦, ♦sintetizator♦ = (synthesizer), ♦sinteza zvoka♦, ♦sinusni signal, nihaj, ton, val), ♦skladba iz sinusnih tonov♦, ♦zvok♦.
PRIM: ♦subtraktivna sinteza zvoka♦.
‹DOB›, 159; ‹EN›, 115
ANG: dixieland, dixieland jazz, dixieland style, Dixieland 1920; NEM: Dixieland, Jazz, von Weissen gespielt; FR: dixieland, jazz joué par les blanc; IT: dixieland, jazz suonato da bianchi.
ET: »Dixieland je geografski pojem (območja južno od Dixonove črte, vzpostavljene leta 1765), ki je v 19. stoletju postal ljudski naziv za južne države v Združenih državah Amerike, zato je bilo z njegovim prenosom na glasbo treba poudariti, da izhaja s tega območja.« (‹RL›, 236)
D: »Pojem za ♦jazz♦, ki so ga igrali beli glasbeniki po vzoru šole ♦New Orleans jazza♦, včasih tudi za ♦New Orleans jazz♦ v celoti, kot tudi za njegov revival v štiridesetih letih. Razlike med zgodnjim črnskim ♦jazzom♦ v New Orleansu in njegovim belim nasprotjem, ki so ga izvajale skupine, kot so Papa Jack Laine’s in druge, je zaradi neobstajanja posnetkov težko opredeliti. Toda zgodnji komentatorji in preučevalci se strinjajo, da so beli glasbeniki počasneje dojemali ritmični ♦swing♦ in pregibe ♦bluesa♦, torej osnove ♦jazza♦, čeprav so sočasno na pomemben način prispevali k repertoarju ter harmonskemu in melodičnemu vokabularju.« (‹GRJ›, I, 291)
KM: V ‹LARE›, 465, se opozarja, da se na FR-govornem območju d. nanaša samo na zasedbe, v katerih so igrali belci, medtem ko k ♦New Orleans jazz♦ uvršča črnske zasedbe.
KR: Nazivi, različni od ANG-izvirnika, v NEM, FR in IT so predlagani v ‹BR›, 234–235. To so samo opisi, ne pa tudi ustreznice izvirnega pojma. Kot lahko vidimo v ‹L›, 149, je izvirni ANG-naziv v rabi najpogostejši.
GL: ♦jazz♦, ♦New Orleans jazz♦, ♦old time jazz♦.
‹BASS›, I, 52; ‹BKR›, I, 328; ‹FR›, 23; ‹GR6›, V, 512; ‹HI›, 125; ‹HK›, 112; ‹IM›, 101–102; ‹KN›, 60–61; ‹MELZ›, I, 455; ‹P›, 55; ‹RAN›, 236; ‹RIC›, II, 69
ANG: additive rhythm.
ET: Lat. additivus = dodan, pridružen, prištet
(‹DE›, 12); ♦ritem♦
D: Pojem za združevanje ritmičnih skupin različnih dolžin. Erickson (ERICKSON 1963: 179) kot primer navaja združevanje 4 + 2 + 3, oziroma 3 + 2 + 2 + 3 osmink v Bartókovem V. godalnem kvartetu: osminke se vrstijo v hitrem, pravilnem zaporedju, vendar – zaradi dodajanja – ustvarjajo nepravilne dolžine:
KM: Takt, ki nastane z uporabo a. r. bi lahko razumeli kot vrsto sestavljenega ♦metruma♦ (ANG: »compound meter«), toda po ‹APE›, 176 kot sestavljeni ♦metrum♦ razumemo tisti metrum, ki nastaja z množenjem enostavnih ♦metrumov♦
GL: ♦iracionalni ritem♦, ♦ritem♦, ♦nasprotna ritmika♦.
PRIM: ♦poliritem♦ = (♦poliritmija♦) = (♦poliritmika♦).
‹JON›, 6–7
ANG: divisionism.
ET: Lat. divisio = deljenje, razstavljanje, iz dividere = deliti, odvajati (‹KLU›, 148).
D: Pri nekaterih teoretikih isto kot ♦pointilizem♦.
KM: Pripona -izem se navadno nanaša na nazive za slog, obdobje ipd. […] Prim. KM ♦pointilizma♦.
PRIM: ♦pointilizem♦ = ♦punktualizem♦.
‹FR›, 23
NEM: ♦Afro-Rock♦
ET: ♦Rock, rock glasba♦.
D: (Naziv za) način muziciranja črnskih ♦rock♦ glasbenikov iz (zahodne) Afrike, ki jih najprej odlikuje uporaba določenih folklornih glasbil1 … s povezovanjem slogovnih posebnosti nekaterih afriških, črnskih plemen s standardnimi formulami ♦rocka♦ iz Združenih držav Amerike in Evrope. Na tem mestu velja omeniti skupine, kot so Osibisa, Assagai in Jo Burg Hawk. Ginger Baker je okoli leta 1972 sodeloval z nigerijskimi glasbeniki. Obstajajo določene podobnosti med afro rockom in ♦latinskim rockom♦.« (‹KN›, 19)
KM: V ‹HK›, 19, se omenja, da se je pojem uporabljal, preden so se pojavili pojmi ♦svetovna glasba♦ (v pomenu D 3 ♦svetovne glasbe♦) in »etnopop«.
GL: ♦latinski rock♦, ♦rock, rock glasba♦.
1 V izvirniku najdemo »einheimische Instrumente«. Gl. KR ♦folka, folk glasbe, folk sloga♦.
NEM: dissoziierte Zeit.
ET: Lat. dissociare = ločiti, razdvojiti; predpona dis- = raz-, od, ne; sociare = združiti, povezati, iz socius = skupni (‹KLV›, 146,44).
D: »… ♦Elektronska glasba♦ nastaja, kot skladanje instrumentalne glasbe, v disociiranem času; šele izvedba, ki v ♦elektronski glasbi♦ ni nikakršna interpretacija, umešča kakšno (elektronsko) glasbo v ♦realni čas♦. S pojavom ♦žive elektronske glasbe♦ so se v naziv ♦realnega časa♦ v ♦elektronski glasbi♦ ponovno vnesli nekateri elementi muziciranja …« (‹EH›, 276)
KM: Naziv se vedno uporablja kot nasprotje ♦realnemu času♦, in sicer izključno v pomenu D, torej za označevanje proizvedenih zvokov z elektronsko ali računalniško tehnologijo, ki, z njihovo naprednostjo, postajajo mogoči v ♦realnem času♦, in tako ♦živa elektronska glasba♦ temelji na ♦izvedbi v realnem času♦.
KR: Ni treba posebej poudarjati, da je »instrumentalna glasba« v D navedena kot sinekdoha, torej da se pri tem misli tudi na vokalno oz. na vokalno-instrumentalno glasbo, na vso tisto tradicionalno glasbo, ki je nujno nastajala v d. č., tj. tudi na tisto ♦glasbo 20. stoletja♦, ki zaradi nuje po ♦predurejanju gradiva♦ in ♦skladanju od začetka♦ ravno tako nastaja v d. č.
GL: ♦izvedba v realnem času♦, ♦živa elektronska glasba♦ = (liveelectronics) = (live electronic music).
PRIM: ♦realni čas♦.
ANG: Afro-Cuban jazz, cubop (‹GRJ›, I, 7); NEM: Afro-Cuban Jazz.
ET: ♦Jazz♦
D: »(Naziv za) slog v ♦jazzu♦, ki je nastal v štiridesetih letih s spajanjem ♦bopa♦ s tradicionalnimi kubanskimi elementi, najprej v delih Dizzyja Gillespieja. Od ♦latinskega jazza♦ se razlikuje po specifičnem vplivu kubanskih plesnih, ljudskih in popularnih idiomov …« (‹GRJ›, I, 7)
GL: ♦bebop♦ = ♦bop♦ = ♦rebop♦, ♦jazz♦, ♦latinski jazz♦, ♦mambo♦.
‹BKR›, I, 16; ‹GR6›, I, 153; ‹LARE›, 12–13; ‹RAN›, 25
ANG: disco music, sound; NEM: Disco-Musik.
ET: ANG disco = okrajšava diskoteke, disko kluba, mesta za ples, izključno z glasbo s plošč.
D: »Z diskom se je v sedemdesetih letih poimenovala glasba, na katero se je plesalo v disko klubih. Govorimo o funkcionalni glasbi, ki rabi le za ples in ne za kontemplativno poslušanje. Zato se v njej z bas kitaro in bobni poudarja ritmična komponenta … Besedila v tej glasbi nimajo nikakršne vloge; neprekinjeno se ponavljajo kratki stavki. Glede na to, da se disko ne izvaja na koncertih, ampak se predvaja izključno s plošč, so producenti pomembnejši od interpretov. Poleg glasbeno neizrazitih interpretov, kot so Amanda Lear, John Travolta – ki se je uveljavil po filmu Vročica sobotne noči –, Village People, Grace Jones in drugi, obstajajo tudi skupine s sposobnimi glasbeniki, katerih glasba je prepričljiva tudi v živih izvedbah, npr. Sister Sledge in Chic … proti koncu sedemdesetih let so elemente diska prevzele tudi nekatere ♦rock zasedbe♦, npr. Beach Boys in Electric Light Orchestra.« ‹HK›, 109–110)
KM: D dokazuje upravičenost uvrščanja tega naziva v Pojmovnik, ker se z njim poimenuje vrsta ♦popularne glasbe♦ (deloma tudi ♦rocka♦), za katero ni drugega naziva. V ‹HK›, 110, se omenja producent Donne Summer, Giorgio Moroder, ki deluje v Münchnu; z njegovo produkcijo povezujemo naziv »Munich Sound«
(= »münchenski ♦sound♦«), ki izhaja iz natančnega ♦zvoka♦ godalcev iz poklicnega orkestra v Münchnu. Očitno je, da se naziv »Munich Sound« navaja kot ANG, čeprav je izvor NEM.
KR: Naziv je neobičajen, ker govorimo o okrajšavi v pretežno pridevniški obliki, ki se pogosto uporablja tudi brez pripadajočega samostalnika. Čeprav se je pri nas udomačilo fonetično zapisovanje pojma, kot npr. »diskoteka« in »disko klub« (ali »diskoklub« […]; gl. ET), se vendarle priporoča pisanje v izvirni ANG-obliki. Neroden je npr. fonetični zapis poleg ♦sound♦ (»disko sound«), saj se s prevodom ♦sounda♦ v ♦zvok♦ izgubi pomen tehničnega pojma oz. strokovne besede (prim. KM ♦sounda♦).
Med gesli je navedena tudi ♦popularna glasba♦, saj nekatere preprostejše vrste d. skorajda nimajo zveze z ♦rockom♦ (prim. D).
GL: ♦popularna glasba♦, ♦rock, rock glasba♦, ♦sound♦.