Kategorija: tajništvo

ANG: diatonic cluster.

ET: Grš. diátonos = (dobesedno) napet, v glasbi: premikati se po celih stopnjah (‹RL›, 224); ♦klaster (cluster)♦.

D: V terminologiji H. Cowlla naziv za ♦klaster♦, ki je sestavljen samo iz ♦tonov♦ diatonične ♦lestvice♦.

KM: V COWELL 1969: 135–137 Cowell pojem uporablja v naslednjem kontekstu: »In druga variacija metode za gradnjo ♦klastra♦ je sestavljena tako, da se začne z ♦akordom♦, (ki se) nato zapolni s preostalimi ♦toni♦. ♦Akord♦ se nato naenkrat pretvori v ♦klaster♦.

♦Klaster♦ je mogoče prav tako reducirati v ♦akord♦ z obratom iste metode …

V oblikovanju diatoničnih klastrskih ♦akordov♦¹ sta možni dve metodi glede na ♦tonaliteto♦ ali ♦tonalitete♦, ki jih želimo uporabiti. Da bi se zadržali pri enostavnejših primerih, lahko uprabljamo ♦tone♦, ki se pojavljajo v ♦lestvici♦ ene ♦tonalitete♦. Tako, če se ♦klastri ♦ iz kvinte² začnejo na c ali g v ♦tonaliteti♦ C-dura, se vsi ♦toni♦ lahko pojavijo v izvirni ♦tonaliteti♦ C-dura …

Ali, če želimo uporabiti politonalitetno metodo, se lahko naši ♦klastri♦ sestavijo iz sorodnih ♦tonalitet♦. Npr., če imamo dva ♦klastra♦ iz septime³, ki se začenjata na c ali g, lahko v ♦klaster♦ na c vključimo f, ker ta obstaja v ♦tonaliteti♦ C-dura, medtem ko se v ♦klaster♦ na tonu g lahko vključi fis, ker je ta značilen ♦ton♦ G-dura.«

KR: V navedenih primerih so ♦klastri♦ zares diatonični, saj so zgrajeni izključno iz ♦tonov♦ diatoničnih ♦lestvic♦. Zanimivo pa je, kako Cowell ♦klaster♦ poskuša umestiti v tonalitetni kontekst in celo razmišlja o ♦politonaliteti♦, četudi na str. 121 zahteva obravnavo ♦klastra♦ kot posamezne enote, tj. kot posameznega ♦tona♦ (gl. D 1 in KR – t. a ♦klastra♦).

»♦Klastri iz kvint« in »♦klastri♦ iz septim« v izvirniku niso povsem natančno formulirani; toda iz primera je razvidno, da Cowell tu misli na kvinto in septimo kot na intervala, ki določata obseg ♦klastra♦.

GL: ♦agregat♦ (D 1), ♦klaster♦.

PRIM: ♦kromatični klaster♦

1 V izvirniku najdemo »diatonic cluster chords«.

2 V izvirniku najdemo »clusters of a fifth«.

3 V izvirniku najdemo »two clusters of the interval of seventh«.

ANG: Detroit sound; NEM: Detroit sound.

ET: Detroit = mesto v ZDA; ANG sound = ♦zvok♦.

D: »1: (Naziv za) skupne slogovne značilnosti diskografske produkcije Motown. 2: (Naziv za) provokativen, večplastno politično usmerjen, a glasbeno površen način muziciranja nekih (♦hard rock♦) skupin iz Detroita okrog 1968–1972. Najbolj znani predstavniki so bili MC5, The Frost, The Stoodges in Frijid Pink.« (‹HK›, 100; ‹KN›, 56)

KR: ANG-beseda ♦sound♦ v žargonu ♦rock glasbe♦ je prejkone tehnični naziv oz. strokovna beseda, torej besede ne prevajamo zaradi možne izgube (ožjega) pomena (gl. KR ♦sounda♦).

GL: ♦hard rock♦, ♦sound♦.

ANG: envelope follower, envelope detector; NEM: Hüllkurvenerfolger, Hüllkurvendetektor.

D: »(Naziv za) pretvornik, ki amplitude kakšnega nihaja pretvarja v napetost, ki se nato, predvsem pri ♦sintetizatorju♦ …, uporablja za upravljanje ♦modulov♦ ♦nadzora napetosti♦. ♦Ovojnica♦, torej spreminjanje glasnosti v določenem zvočnem ♦signalu♦, ki se privede v detektor ovojnice, povzroči spremebe napetosti, ki ustrezajo spremembam ♦ovojnice♦, ki lahko, kot pri ♦generatorju ovojnice♦, rabijo za upravljanje … (npr.) ♦filtra z nadzorom napetosti♦.« (‹EN›, 67–68)

GL: ♦elektronska glasba♦, ♦generator ovonice♦, ♦nadzor napetosti♦ = (VC) = (voltage control), ♦ovojnica♦, ♦sintetizator♦ = (synthesizer).

‹DOB›, 69

ANG: derivation row, derived set; NEM: abgeleitete Reihe; FR: série derivée; IT: serie derivata.

ET: ♦Derivacija♦; ♦serija♦.

D: Naziv za ♦dvanajsttonsko vrsto, serijo♦, ki jo dobimo z ♦derivacijo♦.

GL: ♦agregat♦ (D 2), ♦derivacija♦, ♦dvanajsttonska vrsta, serija♦, ♦vrsta♦, ♦oblika vrste, serije♦, ♦podvrsta, podserija♦, ♦segment (vrsta, serije)♦, ♦sekundarna vrsta, serija♦, ♦serija♦, ♦simetrična vrsta, serija♦.

‹FR›, 21; ‹HO›, 306; ‹L›, 470

ANG: derivation (technique).

ET: Lat. derivatio = izvajanje, iz derivare = (dobesedno) odvajiti kako tekočino, v prenesenem pomenu: besedo izpeljati iz druge, iz predl. de = od in rivus = potok (‹KLU›, 129, 136).

D: »(Naziv za) konstrukcijo ♦dvanajsttonske vrste, serije♦ s transformacijo ♦segmenta♦ (♦trikorda♦, ♦tetrakorda♦, ♦heksakorda♦). ♦Vrsta♦ v Webernovem Koncertu za 9 instrumentov, op. 24 (1931–1934) …, je nastala z derivacijo, tako da so drugi, tretji in četrti ♦trikord♦ transponiran ♦rakov obrat♦ (= RO^t), transponiran ♦rakov postop♦ (= R^t) in transponiran ♦obrat♦ (= Ob^t) prvega ♦trikorda♦, ki je v ♦osnovni obliki♦ (= O):«

GL: ♦agregat♦ (D 2), ♦derivacijska vrsta, serija♦, ♦dvanajsttonska tehnika (skladanja)♦ = (♦dodekafonija♦), ♦heksakord♦, ♦vrsta♦, ♦serija♦, ♦serialna tehnika (skladanja)♦, ♦simetrična vrsta, serija♦, ♦tetrakord♦, ♦trikord♦.

PRIM: ♦segmentacija (vrste, serije)♦.

ANG: delta wave.

ET: Po veliki grški črki delta, ki je trikotne oblike; ♦ton♦.

KM: Naziv je najden samo v ‹FR›, 21, kot vodilka za ♦trikotni val♦.

KR: Priporočljiva je izključno uporaba ♦trikotni nihaj, ton, zvok, val♦ namesto zelo redkega d. n., t., v.

PRIM: ♦trikotni nihaj, ton, zvok, val♦.

= ♦PARCIAL(I), PARCIALNI TON(I)♦

= ♦WORK IN PROGRESS♦

= ♦ZAMIK♦ = ♦ZAKASNITEV♦

ANG: black sound.

D: »(Naziv za) ♦tišino♦. Črni zvok je nasprotje elektronskemu ♦belemu šumu♦, v katerem zvenijo vse frekvence.« (‹FR›, 10)

KR: V izvirni ANG-različici D se ne omenja ♦belega šuma♦, ampak »beli ♦zvok♦« (= »white ♦sound♦«), s čimer se postavlja bistvena razlika med ♦zvokom♦ in ♦šumom♦.

GL: ♦šum♦, ♦zvok♦.

PRIM: ♦beli šum♦, ♦obarvani šum♦, ♦modri šum♦, ♦rožnati šum♦, ♦tišina♦

‹CP1›, 238