Individualni na\u010drt za tretje leto projekta prina\u0161a vsebine po abecednem redu sodelavcev:<\/p>\n
V zadnjem letu projekta nadaljujem z raziskavo vloge glasbe v organizaciji prostega \u010dasa mladih. Nadaljujem z arhivsko raziskavo dokumentov o organizaciji prostega \u010dasa skozi umetni\u0161ke dejavnosti v \u010dasu 1950\/60let. Poseben poudarek bo na primerjavi z arhivskimi dokumenti kulturno-prosvetne zajednice Srbije ter uradne diskurze o glasbenimi dejavnostmi mladih v prostem \u010dasu. Cilj je osvetliti vlogo glasbenih dejavnosti mladih onkraj glasbenih izobra\u017eevalnih ustanov ali uradnih glasbenih zdru\u017eenj.<\/p>\n
Na osnovi pregledanega notnega gradiva za otroke in mladino, zlasti pesmaric in v ta namen natisnjenih pesmi, priprave podrobnej\u0161ega seznama, sledil analiza, ki bo omogo\u010dila pripravo tipologije in klasifikacije obravnavanega gradiva ter vpogled v kronologijo objav po letu 1945. Slednje bo v lu\u010di natisnjene pesmi izrisalo tendence in zna\u010dilnosti na podro\u010dju vokalne glasbe za otroke in mladino omenjenega obdobja. Zaradi obse\u017enosti gradiva bodo analiti\u010dno nata\u010dneje predstavljeni izbrani reprezentativni primeri, v katerih bomo zasledovali idejni na\u010drt, zasnovo, ter didakti\u010dne in estetsko(-ideolo\u0161ke) vzvode.<\/p>\n
<\/p>\n
Poletni glasbeni tabori Zveze Glasbene mladine Slovenije \u2013 na\u010drt dela za leto 2024<\/p>\n
V tretjem letu projekta je osrednji cilj sistemati\u010dno analizirati doslej \u0161e neobjavljeno pregledano gradivo, dostopno v arhivu Zveze glasbene mladine Slovenije ter celovito ovrednotiti pomen organizacije poletnih glasbenih taborov. Na podlagi ocene izsledkov bo pripravljena kon\u010dna analiza celotnega obdelanega gradiva s poudarkom na prikazu \u0161iritve dejavnosti znotraj dogodka ter njegove ume\u0161\u010denosti v slovenskem kulturnem in mednarodnem prostoru.<\/p>\n
V zadnjem letu projekta bom nadaljevala z oblikovanjem histori\u010dnega okvirja, v katerem me zanimajo predvsem naracije o ljudski glasbi v okviru revije Glasbena mladina v \u010dasu od 70. let naprej. Upo\u0161tevani bodo individualisti\u010dni pristopi, uredni\u0161ka politika, izbor piscev o ljudski glasbi idr., prav tako pa tudi stikanje teh naracij s tistimi v znanstveni etnomuzikolo\u0161ki literaturi in tistimi v prispevkih o popularnoglasbenih zvrsteh. Namen raziskave bo ugotoviti, kje (\u010de sploh) se je odpiral prostor za objektivnej\u0161i, kriti\u010dni razmislek o ljudski glasbi in njeni vpetosti v \u0161ir\u0161i glasbeni in kulturni prostor.<\/p>\n
Mojca Kova\u010di\u010d<\/p>\n
Raziskovalka bo v tretjem letu nadaljevala s pridobivanje podatkov o ponudbi ljudskoglasbenih vsebin v okviru koncertnih programov za mlade. Vklju\u010devala bo tudi perspektivo primarne in sekundarne socializacije za glasbeno in pedago\u0161ko delovanje samih izvajalcev preporodne glasbe. V zadnjem letu se ukvarja z analizo zbranega gradiva o ritmi\u010dno-duhovni glasbi v drugi polovici 20. stoletja in pripravljanjem izvirnega znanstvenega \u010dlanka, ki bo prinesel spoznanja o izvoru, dinamiki razvoja in tipolo\u0161kih zna\u010dilnostih te zvrsti.<\/p>\n
Drago Kunej<\/p>\n
V tretji fazi projekta se bo zaklju\u010dil pregled ter analiza virov in literature o in\u0161trumentalnih ljudskoglasbenih praksah, namenjenih mladim, ki so povezane z aktivnostmi preporodnih (folk revival) skupin na Slovenskem. Opravljena bo sinteza spoznanj in pripravljena \u0161tudija, ki bo predstavila rezultate raziskave in skozi zgodovinsko perspektivo z razli\u010dnih zornih kotov osvetlila in\u0161trumentalne ljudskoglasbene prakse preporodnih skupin in njihovo delovanje za mlade. Pri tem bo posebna pozornost posve\u010dena vlogi in pomenu dejavnosti slovenske Glasbene mladine pri delovanju preporodnih skupin in analizi razli\u010dnih prispevkov o tej tematiki v reviji Glasbena mladina.<\/p>\n
V zadnjem letu projekta nadaljujem z raziskavo vloge otro\u0161kih folklornih skupin v slovenskem prostoru. Poseben poudarek bo na komparaciji z odraslimi skupinami. Cilj je pripraviti historiat otro\u0161kih folklornih skupin ter na izbranih primerih osvetliti vlogo otrok in odraslih v tej glasbeno-plesni dejavnosti.<\/p>\n
V zadnjem letu se ukvarjam z analizo zbranega gradiva o ritmi\u010dno-duhovni glasbi v drugi polovici 20. st. in pripravljanjem izvirnega znanstvenega \u010dlanka, ki bo prinesel spoznanja o izvoru, dinamiki razvoja in tipolo\u0161kih zna\u010dilnostih te zvrsti.<\/p>\n
V tretjem letu raziskave zaklju\u010dujemo z analizo prispevkov, objavljenih v reviji Glasbena mladina, nana\u0161ajo\u010dih se na osnovno\u0161olsko glasbeno vzgojo. Narejen bo sistemati\u010den prikaz podatkov o institucijah in posameznikih, ki so objavljali vabila in poro\u010dila o razli\u010dnih aktivnostih za otroke in mlade ter publicirali prispevke, namenjene \u0161olski mladini in njihovim u\u010diteljem. Zbrani rezultati bodo osvetljeni z vidika takratnega dru\u017ebenega konteksta in medijev, ki so sooblikovali formalno in neformalno glasbeno vzgojo in izobra\u017eevanje. Izlu\u0161\u010dili bomo pojme, povezane z \u00bbmladinsko glasbo\u00ab v \u0161oli in izven nje. Predstavili bomo razvoj in procesno nadgrajevanje \u00bbmladinske glasbe\u00ab med letoma 1970 in 1996. Osvetlili bomo vpetost in povezanost dejavnosti slovenske Glasbene mladine z dejavnostmi glasbenih mladin biv\u0161e dr\u017eave Jugoslavije in z dejavnostmi mednarodne Jeunesses Musicales International.<\/p>\n
V zadnjem letu se ukvarjam z naslednjimi nalogami:<\/p>\n
Nadaljujem s pripravo knjige o Godbi Cerknica, kjer bo tudi posebno poglavje, namenjeno izobra\u017eevanju mladih in vsem te\u017eavam, s katerimi so se pri tem soo\u010dali. V arhivu imajo kar nekaj dokumentov. Knjiga bo iz\u0161la do konca leta 2024. Zatem lahko v prvi polovici 2025 posku\u0161am pripraviti \u0161e \u010dlanek, v katerem bi bil poleg Godbe Cerknica predstavljen \u0161e kak drug primer.<\/p>\n
V zadnjem letu projekta bom nadaljevala z oblikovanjem histori\u010dnega okvirja, v katerem me zanimajo predvsem naracije o ljudski glasbi v okviru revije Glasbena mladina v \u010dasu od 70. let naprej. Upo\u0161tevani bodo individualisti\u010dni pristopi, uredni\u0161ka politika, izbor piscev o ljudski glasbi idr., prav tako pa tudi stikanje teh naracij s tistimi v znanstveni etnomuzikolo\u0161ki literaturi in tistimi v prispevkih o popularnoglasbenih zvrsteh. Namen raziskave bo ugotoviti, kje (\u010de sploh) se je odpiral prostor za objektivnej\u0161i, kriti\u010dni razmislek o ljudski glasbi in njeni vpetosti v \u0161ir\u0161i glasbeni in kulturni prostor.<\/p>\n
Nadaljujem z zbiranjem in analizo materiala povojne dru\u017ebenopoliti\u010dne situacije ter pomena slednje za glasbo. Pri tem ugotavljam, da je arhivskih virov na to temo v povezavi z Glasbeno mladino in glasbo mladih relativno malo oz. so slabo pokriti, tako da bo treba poskusiti priti \u0161e do dodatnega gradiva, ki bo osvetlilo dolo\u010dene \u00bbsive lise\u00ab. Kar ugotavljamo iz preeliminarne analize je, da je gospodarska liberalizacija v 60. veliko manj omejevala razvoj glasbe ter je podpirala razli\u010dne vrste udejanjanja na tem podro\u010dju, tudi na podro\u010dju glasbe mladih.<\/p>\n
U\u010dna gradiva na podro\u010dju harmonije, kontrapunkta in oblikoslovja po letu 1945 <\/strong><\/p>\n Temeljni cilj zadnjega tretjega leta raziskave je opraviti pregled u\u010dnih gradiv na podro\u010dju kontrapunkta in oblikoslovja po letu 1945. Poudarek bo na ugotavljanju prisotnost u\u010dnih gradiv na omenjenih podro\u010djih. Po prvem pregledu u\u010dbeni\u0161ke literature v sistemu Cobiss smo ugotovili, da je nabor u\u010dnih gradiv na tem podro\u010dju skromen.<\/p>\n V sklepni fazi projekta bomo za vsako raziskovano podro\u010dje podali sklepne ugotovitve glede prisotnosti in objavljanja u\u010dnih gradiv za podro\u010dja glasbena teorija, harmonija, kontrapunkt in oblikoslovje po letu 1945 do sodobnosti. Sklepne ugotovitve bodo obravnavale vklju\u010denost in sistemati\u010dnost obravnave glasbenih elementov in uporabo glasbenoteoreti\u010dne terminologije na posameznih podro\u010djih. Cilj je ugotoviti, kako so se razvijala podro\u010dja glasbena teorija, harmonija, kontrapunkt in oblikoslovje glede na u\u010dbeni\u0161ko prisotnost in glasbenoteoreti\u010dno terminologijo po drugi svetovni vojni na Slovenskem.<\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Individualni na\u010drt za tretje leto projekta prina\u0161a vsebine po abecednem redu sodelavcev: Ana Hofman V zadnjem letu projekta nadaljujem z raziskavo vloge glasbe v organizaciji prostega \u010dasa mladih. Nadaljujem z arhivsko raziskavo dokumentov o organizaciji prostega \u010dasa skozi umetni\u0161ke dejavnosti v \u010dasu 1950\/60let. Poseben poudarek bo na primerjavi z arhivskimi dokumenti kulturno-prosvetne zajednice Srbije ter … <\/p>\n