Interni strežnik Oddelka za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani

ANG: muzak; NEM: Muzak.

ET: Po imenu podjetja, ustanovljenega leta 1934, ki proizvaja tako glasbo (‹KN›, 141).

D: »(Naziv za) posneto glasbo za ozadje, ki se predvaja v javnih ustanovah, kot so nakupovalna središča, banke, letališča, zdravstvene ustanove … Zgodnje delo na tem področju je ustvaril George Squire že leta 1911, vendar se je celoten sistem razvil v petdesetih letih. Računa se, da je leta 1957 kar 75 000 000 Američanov bilo izpostavljenih muzaku v nekem delu dneva. Muzak je oblikovan tako, da ustvarja ­določene tipe razpoloženja z uporabo lahkotnih … melodij za čas zajtrka, melodij z veliko godalnega ♦zvoka♦ za čas kosila in zgodnjega popoldneva ter … posebnih ♦aranžmajev♦ za zgodnje večernje ure, ko se ljudje počutijo utrujeno in psihično izčrpano. Tipični programi muzaka so narejeni za 24 ur, glasba pa je razdeljena na tri dele, s tremi različnimi trakovi. Muzaka naj ne bi poslušali na noben način, ki bi ga vsiljival … psihi poslušalca.« (‹FR›, 56)

KR: Čeprav je pomen tega pojma natančno določen z D, v ♦glasbi 20. stoletja♦ obstajajo tudi druge vrste glasbe, ki na podoben način zahtevajo skrajno pasivnost poslušalca.

GL: ♦ambientalna glasba♦, ♦okoljska umetnost♦, ♦glasba kot pohištvo♦, ♦prostorska glasba♦, ♦tapetna glasba♦, ♦zvočna krajina♦.

‹BKR›, III, 193 = gl. tudi »Arbeitsmusik (= glasba ob delu«; ‹HK›, 256–257; ‹M›, 545; ‹RAN›, 524

ET: FR = ♦konkretna glasba♦.

KM: Pojem se priporoča za uprabo v poglobljenih znanstvenih in strokovnih besedilih, če se misli na tisto ♦konkretno glasb♦, ki je kot nasprotje kölnski ♦elektronische Musik♦, nastala pod okriljem P. Schaefferja v Parizu (gl. D in KR ♦konkretne glasbe♦ in KR ♦elektronske glasbe♦).

PRIM: ♦konkretna glasba♦.

ANG: music for tape, tape music; NEM: music for tape, tape music, (Bandmusik – gl. KR), (Tonbandmusik – gl. KR); FR: music for tape, tape music, (musique pour bande magnétique – gl. KR); IT: music for tape, tape music, (musica su/per nastro – gl. KR).

ET: ANG tape = trak (tukaj magnetofonski), music = glasba.

D: »Okrog leta 1950 v ZDA naziv za postopek z magnetofonskim trakom, ki je delno podoben snemanju z mikrofonom v ♦konkretni glasbi♦, ampak uporablja električno glasbo on ♦elektronske glasbene instrumente♦ kot vire ♦zvoka♦. Newyorški skupini za tape music so pripadali Vladimir Ussachevsky, Otto Luening, Louis in Bebe Barron. V glasbi Barronovih za abstraktne filme so bili uporabljani ♦generatorji sinusnega tona♦ in učinki ♦povratne vezave♦. Po drugačni poti je do podobnih rezultatov prišel Kanadčan Norman McLaren v svoji ‘narisani’ filmski glasbi (risanke s sintetičnim, narisanim ♦tonom♦). V Cageevem opusu nekatere dela, npr. Fontana Mix (1958), prav tako sodijo v tape music (čeprav jih on imenuje »magnet tape«).« (‹EH›, 210–211)

KR: D je povsem zmedena: »električna glasba« je pravzaprav neobstoječ pojem … Po ponujenih primerih se zdi, da se pojem uporablja kot rubriko tistig vrst glesbe, ki jih ne moremo uvrstiti v »čisto« ♦elektronsko glasbo♦ (oz. ♦elektronische Musik♦). Bolj pravilna in natančna primera skladb Lueninga in Ussachevskega sta bila izvedena na prvem koncertu music for tape v Muzeju moderne umetnosti v New Yorku 29. oktobra 1952.: Ussachevskijeva Sonic Contours, Lueningove Low Speed, Invention in Fantasy in Space (LUENING 1975: 17; ‹BOSS›, 163). Cageeva Fontana Mix (1958) ni najboljši primer, ker je grafično predlogo te skladbe možno realizirati tudi s kakim vokalno-instrumentalnim ansamblom, čeprav jo je sam Cage realiziral kot music for tape v Studio di fonologia RAI-a v Milanu. Veliko bolj znan primer je njegova skladba Williams Mix (1954) (gl. CAGE 1963: 41; LUENING 1975: 18).

Pojem naj bi se, v tako opredeljenem pomenu, uporabljal v izvirni ANG obliki, ker se tako razlikuje od ♦glasbe za trak♦, ki je skoraj sopomenka ♦elektronske glasbe♦ in ♦konkretne glasbe♦ (gl. KR ♦glasbe za trak♦, D 10 in t. j v KR ♦elektronske glasbe♦). Zato so NEM, FR in IT pojmi, ki odstopajo od ANG izvirnika (zgoraj v okelpajih, gl. ‹L›, 272), tukaj neuporabni.

GL: ♦citat, citatna tehnika (skladanja)♦, ♦elektronska glasba♦, ♦kolaž, kolažna tehnika (skladanja)♦, ♦konkretna glasba♦ = (♦musique concrète♦), ♦montaža, tehnika montaže♦.

PRIM: ♦glasba za trak♦ = (music for tape, tape music).

‹BASS›, II, 127; ‹CH›, 307; CHION 1982: 8; CHION-REIBEL 1976: 43–44; ‹HO›, 75; ‹HU›, 27–29; ‹LARE›, 517; ‹RIC›, IV, 350–351

ANG: musical (comedy), musical (play); NEM: Musical; FR: musical, comédie musicale; IT: musical, comedia musicale.

ET: ANG musical comedy = glasbena komedija, musical play = glasbena igra, v skrajšani obliki, pridevnik »musical« postane samostalnik.

D: »(Naziv za) priljubljeno obliko ♦glasbenega gledališča♦ v 20. stoletju, ki se je razvila pretežno v ZDA in Angliji. Po ♦strukturi♦ in splošnem slogu je podoben evropski opereti z govorjenimi dialogi, v katerih se razvijejo dramske situacije za pesem, za točke z ansamblom, za ples … Najbolj znani in priljubljeni musicali so Kiss me, Kate (1948) C. Porterja, West Side Story (1957) L. Bernsteina in Fiddler on the Roof (1964) J. Bocka […].« (‹RAN›, 518; ‹MELZ›, II, 630–631)

KM: Pojmi v NEM, FR in IT kot prevodi izvirnega ANG pojma so ponujeni v ‹BR›, 148–149. Tam je izvirnik naveden kot »musical comedy«. ANG sopomenko »musical play« najdemo v ‹MELZ›, II, 630.

KR: »Priljubljeno obliko« v D bi morala nadomestiti »priljubljena zvrst« …

Musical ne sodi v ♦glasbeno gledališče♦ v ožjem smislu (gl. KR ♦glasbenega gledališča♦).

GL: ♦glasbeno gledališče♦, ♦popularna glasba♦, ♦rock-musical♦, ♦rock-opera♦, ♦rock-oratorij♦, ♦zabavna glasba♦.

‹BASS›, III, 276–278; ‹BKR›, III, 172–173; ‹BKR›, V, 74; ‹GR6›, XII, 811 = gl. tudi »musical comedy«; ‹HI›, 303; ‹M›, 545; ‹P›, 187; ‹RIC›, III, 243–244; ‹HU›, 598–599; ‹V›, 501–504

(ANG: multitonality.)

ET: Od pridevniške oblike samostalnika ♦multitonaliteta♦; pripona -ost označuje lastnost, stanje ipd. (‹BAB›, 290–292).

D: Nepravilen naziv za kvaliteto, lastnost ♦multitonalitete♦.

KM: V KR ♦tonalitete♦ se opozarja na vsebinsko dvomljivo obliko pridevnika »tonalen«, do katerega je je verjetno prišlo zaradi nepremišljenega prevajanja iz tujih jezikov.

KR: Medtem, ko je uporaba pripone »-ost« v ♦multitonalitetnosti♦ pogosta in priporočljiva, moramo m. in vse izpeljanke izključiti iz uporabe zaradi nejasne pridevniške osnove »-tonalen« (namesto »-tonaliteten«).

GL: ♦antitonalitetnost♦ = (♦antitonalnost♦), ♦atonikaliteta, atonikalitetnost, atonikalnost♦, ♦bitonalilteta♦ = (♦bitonalnost♦), ♦pantonalitetnost♦ = (♦pantonalnost♦), ♦politonaliteta♦ = (♦politonalnost♦).

PRIM: ♦atonalitetnost♦ = (♦atonalnost♦), ♦metatonalitetnost♦ = (♦metatonalnost♦), ♦mikrotonalitetnost♦ = (♦mikrotonalnost♦), ♦multitonaliteta♦, ♦multitonaliltetnost♦, ♦prototonalitetnost♦ = (♦prototonalnost♦), ♦tonaitetnost♦ = (♦tonalnost♦).

ET: ♦Multitonaliteta♦; pripona -ost označuje lastnost, stanje ipd. (‹BAB›, 290–292).

D: Naziv za kvaliteto, lastnost ♦multitonalitete♦.

KM: V KM ♦tonalitetnosti♦ je opozorilo na tvorbo besed s pripono -ost.

KR: Pojem se priporoča za uporabo v njegovem specifičnem pomenu v povezavi z ♦multitonaliteto♦, kakor je navedeno v D.

GL: ♦antitonalitetnost♦ = (♦antitonalnost♦), ♦atonikaliteta, atonikalitetnost, atonikalnost♦, ♦bitonalilteta♦ = (♦bitonalnost♦), ♦pantonalitetnost♦ = (♦pantonalnost♦), ♦politonaliteta♦ = (♦politonalnost♦).

PRIM: ♦atonalitetnost♦ = (♦atonalnost♦), ♦metatonalitetnost♦ = (♦metatonalnost♦), ♦mikrotonalitetnost♦ = (♦mikrotonalnost♦), ♦multitonaliteta♦, ♦prototonalitetnost♦ = (♦prototonalnost♦).

ANG: multitonality.

ET: Lat. multus = mnogi, večkraten; ♦tonaliteta♦.

D: »Naziv za tonalitetno shemo, tipično za pozno 19. stoletje, po kateri se pogosto spreminja ♦tonaliteta♦ skladbe.« (‹APE›, 185).

KM: Grš. predpona poly- je sopomenka lat. predpone multi-, ter bi multitonaliteta torej morala biti sopoemka ♦politonalitete♦. A to ne drži!

GL: ♦antitonaliteta♦, ♦atonikaliteta, atonikalitetnost, atonikalnost♦, ♦bitonalilteta♦, ♦nestalna tonaliteta♦, ♦pantonaliteta♦, ♦politonaliteta♦, ♦progresivna tonaliteta♦, ♦razširjena tonaliteta♦, ♦prosta tonaliteta♦, ♦suspendirana tonaliteta♦.

PRIM: ♦atonaliteta♦, ♦metatonaliteta♦, ♦mikrotonaliteta♦, ♦multitonalitetnost♦ = (♦multitonalnost♦), ♦prototonaliteta♦, ♦prosta tonaliteta♦, ♦tonaliteta♦.

ANG: multimeter.

ET: Lat. multus = mnogi, večkraten; ♦meter♦.

D: »(Naziv za) metrsko shemo, po kateri se v skladbi pogosto spreminja ♦meter♦, npr. po dveh taktih v 3/4 ♦meri♦ sledi takt v 2/4 ♦meri♦, potem pa sledijo trije takti v 3/8 ♦meri♦. Stravinski je pogosto uporablljal multimeter.« (‹APE›, 185)

KM: Naslednji primer je metrska shema začetka Posvetitvenega plesa (izbranke) iz Posvetitve pomadi (1913) Stravinskega:

NOTNI PRIMER

Multimeter je po D isto kot horizontalni ♦polimeter♦ (gl. D 1 ♦polimetra♦).

KR: V ‹RAN›, 515, se pojavlja pridevnik »multimetric (= multimetrski«), ki je definiran kot nekaj, kar karakterizirajo pogoste spremembe ♦metra♦. Tukaj se spet mešata horizontalni in vertikalni ♦polimeter♦. Kakor smo poudarili v KR ♦polimetra♦, ga po D 1 moramo razumeti v horizontalnem in vertikalnem smislu, iz česar sledi, da je multimeter le sopomenka ♦horizontalnega ♦polimetra♦.

GL: ♦heterometer♦ = (♦heterometrija♦) = (♦heterometrika♦), ♦meter♦.

PRIM: ♦polimeter♦ = (♦polimterija♦) = (♦polimterika♦), ♦variabilni meter♦ = (♦spremenjljiva metrika♦).