MODULATOR

ANG: modulator; NEM: Modulator; FR: modulateur; IT: modulatore.

ET: Lat. modulator = ki meri po pravilu, učitelj glasbe, glasbenik.

D: »(Naziv za) katero koli napravo, ki se v elektronski glasbi uporablja za spremembo (modulacijo) zvočnih signalov.« (‹GR6›, XII, 456)

KM: V D je seveda mišljena elektronska glasba v najširšem pomenu.

GL: elektronska glasba, modulacija, obročasti modulator = (ring modulator) = (RM).

‹BASS›, II, 124; ‹CH›, 302–303; ‹EH›, 207; ‹EN›, 154; ‹FR›, 53; ‹HO›, 624; ‹L›, 366; ‹P›, 188; ‹POU›, 226; ‹RAN›, 505; ‹V›, 493

MODULACIJA FREKVENCE = (FM) = (FREQUENCY MODULATION)

ANG: frequency modulation; NEM: Frequenzmodulation; FR: modulation de fréquence, modulation en fréquence; IT: modulazione di frequenza.

ET: Modulacija; lat. frequentia = pogostost, od frequens = pogost (‹KLU›, 231).

D: »(Naziv za) spremembo (modulacijo) amplitude (višine vala) nekega nihaja. Modulacija amplitude, ki se proizvaja z nizkofrekvenčnim nihajem (pod 20Hz), pri slišnih nihajih ustvarja vibrato. Če pa se modulira nihaj, katerega frekvenca je v slišnem območju (nad 20Hz), potem nastane nova oblika nihaja ter se tako modulacijo amplitude lahko izkoristi – npr. s pomočjo sintetizatorja – tudi za sintezo zvoka.« (‹EN›, 16) Že najbolj preprosti primer modulacije frekvence oz. modulacije nekega sinusnega nihaja z drugim sinusnim nihajem, ustvarja novo obliko nihaja z drugačnim zvočnim spektrom. Če je npr. nosilna frekvenca a = 1000 Hz, frekvenca s katero se modulira pa je b = 200 Hz, potem bo nastala oblika nihaja sestavljena iz nihajev na frekvencah od 1000 Hz, 1200 Hz (= ab), 1400 Hz (=a2b), 1600 Hz (=a3b) itn. ter od 800 Hz (=a-b), 600 Hz (=a-2b) itn … Ustvarjanje zvoka v sintetizatorju v osnovi temelji na načelu modulacije frekvence z več generatorji sinusnega tona, ki se povezujejo s posebnimi algoritmi (algoritemski sintetizator).« (‹EN›, 86–87)

KM: »Modulacijo amplitude se uporablja tudi v tehniki radijskega prenosa na ultrakratkem valnem območju« (‹EN›, 87). Tukaj pa nas vendarle zanima le pomen, ki je vezan na možnosti sinteze zvoka.

KR: FR pojma »modulation en fréquence«, ki je naveden v ‹P›, 85, ne najdemo nikjer v konsultirani literaturi.

GL: elektronska glasba, modulacija, modulator, sinteza z modulacijo frekvence.

PRIM: križna modulacija, modulacija amplitude = (AM) = (amplitude modulation), modulacija zvokov(n)e barve.

‹CP1›, 238; ‹DOB›, 168–169; ‹EH›, 104–105; ‹EN›, 86–87; ‹FR›, 32; ‹GR›, 78; ‹HI›, 164; ‹HU›, 92–95; ‹LARE›, 1045; ‹POU›, 220–225

MODULACIJA FAZE = ♦FAZNI POMIK♦ (D 1)

ANG: phase shifting; NEM: Phasenmodulation, Phasenverschiebung.

ET: Modulacija; faza.

D: »Naziv za modulacijo faze nekega nihaja. Uporablja se za proizvajanje različnih elektronskih učinkov (npr. v phaserju ali flangerju) ali pa v elektronski sintezi zvoka.« (‹EN›, 175)

GL: elektronska glasba, faza, modulacija.

PRIM: fazni pomik (D 1), križna modulacija, modulacija amplitude = (AM) = (amplitude modulation), modulacija frekvence = (FM) = (frequency modulation), modulacija zvokov(n)e barve.

‹EH›, 251–252

MODULACIJA AMPLITUDE = (AM) = (AMPLITUDE MODULATION)

ANG: amplitude modulation; NEM: Amplitudenmodulation; FR: modulation d’amplitude, modulation en amplitude (gl. KR); IT: modulazione d’ampiezza.

ET: Modulacija; lat. amplitudo = velikost, prostornost, od amplus = obsežen, prostoren, velik (‹KLU›, 26).

D: »(Naziv za) spremembo (modulacijo) amplitude (višine vala) nekega nihaja. Modulacija amplitude, ki se proizvaja z nizkofrekvenčnim nihajem (pod 20Hz), pri slišnih nihajih ustvarja vibrato. Če pa se modulira nihaj, katerega frekvenca je v slišnem območju (nad 20Hz), potem nastane nova oblika nihaja ter se tako modulacijo amplitude lahko izkoristi – npr. s pomočjo sintetizatorja – tudi za sintezo zvoka.« (‹EN›, 16)

KM: »Modulacijo amplitude se uporablja tudi v tehniki radijskega prenosa na dolgovalnem, srednjevalnem in kratkovalnem območju« (‹EN›, 17). Tukaj pa nas vendarle zanima le pomen, ki je vezan na možnosti sinteze zvoka.

KR: FR pojma »modulation en amplitude«, ki je naveden v ‹P›, 19, ne najdemo nikjer v pregledani literaturi.

GL: elektronska glasba, modulacija.

PRIM: križna modulacija, modulacija faze, križna modulacija, modulacija amplitude = (AM) = (amplitude modulation), modulacija frekvence = (FM) = (frequency modulation), modulacija zvokov(n)e barve.

BLUMRÖDER 1983: 18; CHION-REIBEL 1976: 229–230; ‹CP1›, 273; ‹DOB›, 106–107; ‹EH›, 20; ‹FR›, 5; ‹GR›, 18; ‹HI›, 29; ‹HU›. 95–97; ‹LARE›, 1045; ‹POU›, 210

MODULACIJA

ANG: modulation; NEM: Modulation; FR: modulation; IT. modulazione.

ET: Lat. modulari = meriti, prilagoditi, skladno peti, od modus = mera, količina, pravilo, način (‹KLU›, 484).

D: »Skupni naziv za določeno spremembo signala z modulatorjem. Pri elektronski obdelavi nekega signala lahko načeloma temu signalu spremenimo kateri koli parameter. (‹EN›, 153)

KM: V terminologiji glasbe tonalitetne tradicije se pod modulacijo razume predvsem prehode med tonalitetami. V širšem smislu se razume spremembo na splošno (npr. spremembo metra – in včasih tempa – v metrski modulaciji). Tukaj pa se omejujemo na najožji pomen pojma, tj. na njegov pomen v elektronski glasbi. V ‹FR›, 53, je na ta specifičen pomen modulacije v glasbi 20. stoletja opozorjeno tako, da je sam pojem (»modulation«) označen kot »electronic« (= »elektronska modulacija«).

GL: elektronska glasba, modulator, obročni modulator = (ring modulator) = (RM).

PRIM: fazni pomik (D 1) = modulacija faze, križna modulacija, modulacija amplitude = (AM) = (amplitude modulation), modulacija frekvence = (FM) = (frequency modulation), modulacija zvokov(n)e barve.

‹BKR›, III, 140; BLUMRÖDER 1983: 18–20; ‹CP1›, 241; ‹CP2›, 342; ‹DOB›, 106–107; ‹EH›, 207; ‹GR›, 123; ‹GRI›, II, 675–676; ‹GR6›, XII, 456; ‹HI›, 295; ‹HO›, 626; ‹HU›, 92; ‹L›, 365; ‹LARE›, 1045; ‹P›, 188; ‹RAN›, 505; ‹HU›, 582; ‹V›, 493

MODUL

ANG: module; NEM: Modul; FR: module.

ET: Lat. modulus = mera, merilo (‹DUD›, 464).

D: Naziv za napravo z normiranimi in standardiziranimi značilnostmi (npr. dimenzijami) z zaokroženo samostojno funkcijo, ki se jo zlahka priklopi na kak večji sistem, npr. na sintetizator.

KM: Pojem se, v povsem specialističnem pomenu, ki ga tukaj ne bomo obdelali, uporablja v Schaefferjevi teoriji konkretne glasbe (gl. ‹GUI›, 111–112).

GL: modulski sintetizator, razdelilna plošča = (patch board), obročni modulator = (ring modulator) = (RM), sintetizator = (synthesizer).

‹EH›, 207; ‹EN›, 153; ‹FR›, 53; ‹HU›, 90

MODRI ŠUM

ANG: blue noise; NEM: blaues Rauschen.

D: 1) »(Naziv za) signal, ki se ne ponavlja, je brez višine, ki vsebuje vse slišne frekvence s povečanjem relativne amplitude višjih frekvenc.« (‹FR›, 10)

2) »(Naziv za) vrsto elektronskega šuma, katerega značilnosti so nasprotne značilnostim roza šuma.« (‹EN›, 188)

GL: šum.

PRIM: beli šum, črni zvok, obarvani šum, roza šum .

MODERN JAZZ

ANG: modern jazz; NEM: modern Jazz; IT: modern jazz, jazz moderno (gl. KR).

ET: ANG modern = moderen (prim. moderna glasba); jazz.

D: »Splošni naziv za poskuse ‘moderniziranja’ jazza, ki so se pojavili v cool jazzu okrog leta 1953 oz. za poskuse, da se s harmoničnimi, kontrapunktičnimi, zvokovnimi in oblikovnimi sredstvi jazz naredi bolj subtilen, v smislu današnje umetniške glasbe. Razvoj se je začel na Zahodni obali ZDA (San Francisco, Los Angeles). V tem West Coast jazzu, pri profiliranju katerega so sodelovali v glavnem beli glasbeniki (G. J. Mulligan, S. Rogers, J. Guiffre), je nastala elegantno-kontrapunktna … vrsta muziciranja, pogosto na temelju rafiniranih aranžmajev … Na Vzhodni obali ZDA, v New Yorku kot središču, se je razvil East Coast jazz …, bolj ekspresivna in vitalna sem v modern jazzu.« (‹HU›, 580)

KM: V ‹GRJ›, II, 117, se (pravilno) opozarja, da se pojem ne nanaša na free jazz, čeprav se je ta razvil istočasno.

KR: Ne priporočamo uporabe slovenskega prevoda pojma (»sodobni jazz«), ker je s tem lahko označen sodobni jazz v celoti (kot tudi npr. sodobna glazba), ne pa poseben slog v jazzu Zato se tudi v NEM, FR in IT uporablja izvirna ANG oblika. V ‹BASS›, Ill, 165, se uporablja IT prevod pojma, vendar v drugem, napačnem pomenu: »Pojem, s katerim se označujejo nove oblike v jazzu , ki so nastale z dozorevanjem bebopa v štiridesetih letih in pozneje.«

GL: cool jazz, East Coast jazz, jazz, progressive jazz, West Coast jazz.

‹BKR›, III, 139; ‹HI›, 295; ‹IM›, 295; ‹RAN›, 502

MODERNIZEM

ANG: modernism.

ET: Moderna glasba.

D: »Naziv, ki je najbolj običajen v ameriških besedilih o glasbi tridesetih let (prim. moderna glasba), ko je bilo vse skladatelje, kot so Varèse, Bartók, Stravinski, Cage, Antheil, Webern in Copland, mogoče opisati kot moderniste ali celo ultramoderniste. V pisanju o sodobni kulturi pojem ‘moderno gibanje’ pomeni novo občutljivost, ki se je pojavila okrog I. svetovne vojne in ki se je izražala skozi slike Kandinskega in Picassa, skozi romane Joycea in Prousta ter skozi glasbo Schönberga in Stravinskega. Gibanje naj bi izgubilo pomembnost v šestdesetih letih; od tod prihaja izum neverjetnega pojma postmodernizem. Modernizem sugerira zavestno premeščanje meja v smeri naprej, ter ni tako primeren za skladatelje, ki so to premeščanje meja razumeli kot končni cilj: npr. za Varèsea in Bouleza.« (‹GR›, 122–123)

KM: Pripona -izem navadno sugerira naziv sloga, obdobja ipd. [ …] ter bi tudi tukaj moral imeti tak pomen, kar deloma sugerira D.

KR: V D je pravilno poudarjen specifičen pomen pojma v ameriškem pisanju o glasbi (v New Yorku je med letoma 1925 in 1946 Zveza skladateljev – League of Composers – izdajala revijo Modern Music, za katero so pisali Sessions, Copland, Cage itn. (‹GR›, 123), je pa z nadaljnjo eksplikacijo njegov pomen povsem nevtraliziran. D avantgardne glasbe v ‹GR›, 22 (gl. D 2) enači pomen tega pojma z modernizmom, ki se je – namesto avantgarde – uporabljal pred 2. svetovno vojno (gl. KR avantgarde, avantgardne glasbe).

Poleg tega so skrajno problematični skladatelji, ki jih D navaja kot predstavnike modernizma (številni med njimi so hkrati uvrščeni tudi pod avantgardno glasbo, oz. pod eksperimentalno glasbo).

Modernizem se kot tehnični pojem in strokovni izraz lahko uporablja le kot oznaka usmeritve, ki so jo zastopali ameriški skladatelji, zbrani okro revije Modern Music. Izven tega konteksta je pomen pojma kolokvialen. torej znanstveno nepomemben.

GL: avantgarda, avantgardna glasba, eksperiment, eksperimentalna glasba, glasba 20. stoletja, nova glasba, sodobna glasba.

PRIM: moderna glasba, moderna, glasbena, postmodernizem = (postmoderna).

MODERNA, GLASBENA

NEM: musikalische Moderne.

ET: Moderna glasba.

D: 1) »Če iščemo pojem, ki najbolje imenuje prelomno razpoloženje devetdesetih let (XIX. stoletja) – katerega glasbeni simbol predstavlja začetek Straussovega Don Juana – ter se pri tem nočemo slepiti z neobstoječo slogovno enotnostjo epohe, potem bomo seveda uporabili izraz ‘moderna’ … in bomo govorili o –slogovno povsem odprti – glasbeni moderni, ki (z nestabilnimi mejami) traja od 1890 do začetkov Nove glasbe okrog leta 1910.« (DAHLHAUS, 1980: 280)

2) »Izraz ‘moderna’ je postal oznaka samozavedanja časa. Glasbenozgodovinski razkoli okrog leta 1890 na eni in leta 1910 na drugi strani so dovolj vplivni, da lahko opravičijo interpretacijo glasbe okrog leta 1900 kot posebnega obdobja, kot glasbene ‘moderne’. (DAHLHAUS 1976d: 90)

KM: Obe D neposredno polemizirata Mersmannovo razumevanje moderne glasbe, po katerem se 20. stoletje začenja okrog leta 1890, ker sta 1889 bili praizvedeni Mahlerjeva I. simfonija in Straussov Don Juan (gl. MERSMANN 1927: 70 in DAHLHAUS 1976d: 90). Kakor se vidi v D 1, Dahlhaus uporablja pojem kot periodizacijsko oznako, ki označuje obdobje pred Novo glasbo, ter prav tako v smislu periodizacijske etikete pravi: »Nova glasba se je začela okrog leta 1910, ne pa okrog leta 1890, tako kot ‘moderna glasba‘ Hansa Mersmanna. Glasba okrog leta 1900 bi morala pomeniti konec, ne pa začetka; v zavesti avantgarde okrog leta 1930 je ustvarila kontrastno folijo, s katere se je vzdignilo novo.« (DAHLHAUS 1976d: 90) Dahlhaus prav tako omenja »pozno romantiko« in »glasbeni jugendstil« kot pojma, ki naj bi ­označevala obdobje glasbene moderne, vendar ju zavrača (gl. DAHLHAUS 1976d: 90). Prav tako poudarja povezanost glasbene moderne z »duhom časa (= Zeitgeist)« npr. v tem kontekstu: »Izraz ‘pozna romantika’, ki iz glasbe okrog leta 1910 naredi kontrastno foljio primarno neoklasicistično interpretirani Novi glasbi, deformira duhovno stanje ‘moderne’ tako, da Straussa in Pfitznerja postavlja pod isto etiketo. Strauss je bil za svoje sodobnike, tako za oboževalce kot za nasprotnike, glasbeni predstavnik ‘moderne’; Pfitzner pa je predstavljal neko neoromantiko, ki je – tudi v književnosti – bila razumljena kot ‘antimoderna’, kot nasprotje duhu časa … Glasbena ‘moderna’ je samo sebe čutila kot poudarjeni izraz sodobnosti.« (DAHLHAUS 1976d: 90)

Ta Dahlhausov predlog periodizacije je sprejemljiv tudi v veliko zahtevnejših poskusih periodizacije glasbe 20. stoletja. Tako npr. H. Danuser (v DANUSER 1984: 1) govori »o poznem obdobju glasbene moderne«: »Če se desetletij od konca osemdesetih let do I. svetovne vojne ne opazuje le kot pozne glasbene romantike, temveč – s pomočjo pojma glasbene moderne – kot samostojno epoho1, potem se od približno 1907. leta naprej dogajajo spremembe, ki jih je priporočljivo uvrščati v pozno obdobje moderne, ki se konča šele v dvajsetih letih, predvsem v neoklasicizmu

[…]

KR: Kakor je poudarjeno v KR postmoderne, je m. čisti germanizem, vendar ga je iz slovenščine nemogoče izkoreniniti, sploh kot oznako obdobja.

GL: (postmoderna) = postmodernizem.

PRIM: moderna glasba, modernizem.

1 Tukaj Danuser opozarja na poglavje »Moderna kot glasbenozgodovinska epoha« iz DAHLHAUS 1980: 270–285.

error: Content is protected !!