Interni strežnik Oddelka za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani

= ♦EKVITON♦

= (♦EKVALIZATOR♦) = ♦IZENAČEVALNIK♦

ANG: environment, environmental art; NEM: Environment, Environment-Kunst.

ET: ANG in FR environment = okolje, okrožje, iz srednjeANG in staroFR glagola environner = (za)okrožiti, nadaljnje poreklo neznano (‹COD›, 406).

D:1) »(Naziv za) uporabo predmetov in ♦zvokov♦ iz okolja za umetniško stvaritev. Kipar lahko npr. uporabi karoserije starih avtomobilov ali … steklenice piva …, medtem ko lahko glasbenik kot glasbila uporabi hišne zvonce ali prazne zabojnike za smeti.« (‹FR›, 27)

2) »(Naziv iz petdesetih let za) nekatera izrazna sredstva v likovni umetnosti …, ki predvsem širijo konvencionalne predstave o sliki kot o ploskvi, tako kot z inštaliranimi okoljskimi predmeti ukinjajo tradicijo razmejevanja med kiparstvom in slikarstvom … (kot pendant na področju glasbe) lahko navedemo Schneblovo MO-NO. Musik zum Lesen (SCHNEBEL 1969), medtem ko prilagajanje pojma glasbi danes v glavnem razumemo kot akustično-vizualne mešane forme (npr. ‘light-environment’ oz. ‘svetlobni environment’).« (‹EH›, 85)

3) »Pojem … je ozko povezan s ♦happeningom♦, ker je environment nastal kot naziv za prostorske ostanke kakšnega ♦happeninga♦. Na začetku se je zato govorilo o ‘zamrznjenem’, ‘otrplem’ ♦happeningu♦. Postopno se je pomen spremenil in se začel uporabljati za oblike prostorov, ki fiksirajo trenutke vsakdana kot prostorske enote doživljajev. Medtem ko asemblaži Allana Kaprowa in Christa neposredno ustrezajo prvemu pomenu, so environmenti Goergea Segala tipičen primer za drugo definicijo. Segal zares spaja vse predmete, ki pripadajo kakšni scenski postavitvi. Samo ljudi tu zamenjuje z belimi …modeli iz mavca.« (‹THO›, 63)

KM: P. Restany v CABANNE-RESTANY 1969: 235 razume e., o. u., e. u. kot »večdimenzionalni volumetrični asemblaž«, »središče vseh sodobnih raziskovanj izrazne sinteze«. »Če se environmentu doda dimenzija človeške akcije, ta postane ‘♦happening♦‘, totalni spektakel, ki spominja tudi na ‘♦performans♦‘ ♦konkretne glasbe♦ ali ♦zvočne poezije♦¹ in scenske postavitve ♦totalnega teatra♦ ter vnaprej določene situacije psihodrame ali spontanih koeografij ‘modern dancea’.« Najsi je to stališče do e., o. u., e. u. ša tako koristno dopolnilo D 3, obenem kaže, kako težko je – pa tudi nemogoče – e. in o. u. jasno ločiti od ♦happeninga♦, ♦performansa♦ (pri čemer je pri Restanyju povsem nejasno, kakšni so »♦performansi♦ ♦konkretne glasbe♦«, ko pa vemo, da je ♦konkretna glasba♦ predvsem ♦glasba za trak♦!) in ♦totalnega gledališča♦.

KR: D 3 jasno določa pomen pojma na področju likovnih umetnosti, medtem ko sta D 1 in 2, ki bi morali pojem determinirati v glasbenem smislu, povsem nerazumljivi. (Schneblov MO-NO, ki je naveden v D 2, nima z o. u. nikakršne zveze, mogoče le po tem, ker kot grafično gradivo deloma uporablja »ready-mades«.) Primeri, ponujeni v ‹G›, 208 (skupni projekti avtorskih skupin Schönbach-Piene-Kieselbach-Weseler in Henry-Schöffer-Nicolais), so problematični, saj pripadajo ♦multimedii♦ ali ♦glasbenemu gledališču♦ kot o. u., s katero nimajo nikakršne zveze, v nasprotju s Cageevo in Hillerjevo HPSCHD (1967–1969), v zvezi s katero Kostelanetz z vso pravico govori o »environmentnem obilju« (= »environmental abundance«; gl. KOSTELANETZ 1970). Priporoča se uporaba slovenske ustreznice: okoljska umetnost.

GL: ♦ambientalna glasba♦, ♦glasba kot pohištvo♦, ♦fluxus♦, ♦happening♦, ♦intermedia (art)♦ = ♦mixed media (art)♦ = ♦multimedia (art)♦, ♦mixed media (art)♦ = ♦intermedia (art)♦ = ♦multimedia (art)♦, ♦multimedia (art)♦ = ♦intermedia (art)♦ = ♦mixed media (art)♦, ♦muzak♦, ♦performans♦, ♦premični koncert♦, ♦prostorska glasba♦, ♦tapetna glasba♦, ♦totalno gledališče♦, ♦zvočna skulptura♦, ♦zvočna krajina♦.

‹BKR›, 11, 25 = vodilka k ♦multimedii♦; KAPROW 1966; KOSTELANETZ 1968; SCHAFER 1992; ‹SLON›, 1445

1 V izvirniku najdemo »poésie phonétique«, ki je sopomenka za »poésie sonore«, torej za ♦zvokovno poezijo♦.

ANG: one interval set

ET: Lat. intervallum = (dobesedno) prostor med dvema prsobranoma, iz predloga inter = izmed in vallum = prsobran (‹KLU›, 334, 335); ♦serija♦.

D: »(Naziv za) ♦dvanajsttonsko vrsto, serijo♦, ki se konstruira s ponavljanjem istega intervala. Tako izgleda enointervalna vrsta, ki je nastala s ponavljanjem čiste kvinte.«

(‹FR›, 61).

KM: Enointervalna vrsta, serija nikakor ne more nastati s ponavljanjem kateregakoli intervala. Če ponavljamo malo sekundo, bomo dobili kromatično ♦lestvico♦; če ponavljamo veliko sekundo, bomo dobili ♦celostopinjsko lestvico♦, ne pa ♦dvanajsttonske vrste, serije♦, ker je sedmi ♦ton♦ ♦celostopinjske lestvice♦ zopet enak prvemu. Če ponavljamo malo terco, prav tako ne bomo dobili ♦dvanajsttonske vrste, serije♦, ker je peti ♦ton♦ enak prvemu, itn.

GL: ♦dvanajsttonska vrsta, serija♦, ♦vrsta♦, ♦oblika vrste, serije♦, ♦serija♦.

PRIM: ♦dvanajsttonska vseintervalna vrsta, serija♦, ♦vseintervalna vrsta, serija♦.

ANG: enigmatic scale; IT: scala enigmatica.

ET: Grš. aínigma = uganka, iz ainíssesthai = zapleteno, nejasno govoriti, iz aînos = govor, zgodba (‹DE›, 331).

D: »(Naziv za) ♦sintetično lestvico♦, ki jo je izkoristil Verdi v svoji Ave Marii (»Scala enigmatica armonisata it quattro voci miste«), sestavljena je iz sedmih tonov, urejenih po naslednjem intervalnem obrazcu:«

(‹FR›, 27; ‹RAN›, 728)

GL: ♦lestvica♦, ♦sintetična lestvica♦.

‹APE›, 92; ‹JON›, 308

ET: Lat. aemulator = tekmec (‹DIV›, 45) ali tudi posnemovalec (‹CASS›, 25).

PRIM: ♦posnemovalnik♦.

NEM: Emiriton.

ET: Kratica iz »electric musical instrument« in Rimski (= prvi priimek enega od konstruktorjev e., A. V. Rimski-Korsakova) (‹GRI›, I, 701); ♦ton♦.

D: »Naziv za) enoglasni, šestoktavni ♦elektronski glasbeni instrument♦, ki se je sredi tridesetih let konstruiral v Moskvi. Deluje prek manualov s trakom.« (‹RUF›, 122)

GL: ♦elektronski glasbeni instrumenti♦.

ANG: emicon.

ET: Po imenu tovarne za distribucijo e. M. I. Conn v New Yorku (‹GRI›, I, 701).

D: »(Naziv za) enoglasni ♦elektronski glasbeni instrument♦ s tipkami, ki ga je okrog leta 1930 v Budimpešti zagotovo razvil Nicholas Langer v sodelovanju s Johnom Halmágyjem … Podoben je malemu spinetu ali čembalu, le da ima klaviatura 32 tipk. ♦Zvok♦ je generiral ♦oscilator♦, s tem da je obstajala možnost nadzora ♦barve♦, vibrata in glasnosti.« (‹GRI›, I, 701)

GL: ♦elektronski glasbeni instrumenti♦.

‹FR›, 27

NEM: Emanzipation der Dissonanz; FR: émancipation de la dissonance; IT: emancipazione della dissonanza.

ET: Lat. emancipatio = osvoboditi, iz emancipare = osvoboditi, osamosvojiti, iz predl. e = iz, manus = roka in capere = ujeti (‹KLU›, 176); dissonantia = neusklajenost, iz dissonare = slabo zveneti, ne ujemati se se, iz predpone dis-, ki zanika osnovo, in sonare = zveneti

(‹KLU›, 146, 147).

D: Naziv za osvobajanje disonance od obveznega razvezovanja v konsonanco.

KM: V SCHÖNBERG 1966⁷: 16–17 Schönberg enakovrednost med konsonanco in disonanco pojasnjuje z dejstvom, da so tako ene kot druge med ♦parcialnimi toni♦, disonance med višjimi, konsonance med nižjimi: »Te so (tj. konsonance in disonance, op. N. G.) … si nasprotne toliko, kolikor sta si nasprotni dve in deset … Odvisno je samo … od analitične sposobnosti ušesa, ali lahko (uho) sprejme visoke ♦parciale♦, zato naziv … blagozvočje razširi v tolikšni meri, da je v njem prostora za vse naravno dane pojave.« Na podoben način tudi Cowell dokazuje tvorbo ♦klastra♦ iz sekund, ki so – kot disonance – tudi v višjih ♦parcialih♦ (gl. D 1 in KR – t. a ♦klastra♦).

»Naravno dani pojavi« so ♦parcialni toni♦.

KR: V DAHLHAUS 1976b: 149–150 Dahlhaus opozarja, da je Schönbergova argumentacija napačna, saj ♦struktura♦ ♦parcialnih tonov♦ ne more biti merilo za določanje konsonantnosti in/ali disonantnosti intervala, temveč edino za določanje ♦zvokov(n)e barve♦ (gl. ♦formant♦).

Schönbergova argumentacija je nepopolna predvsem zaradi njegovega površnega (avtodidaktičnega) poznavanja akustike. Je pa pojem pomemben v terminologiji ♦glasbe 20. stoletja♦ kot izraz prizadevanj po ukinitvi tonalitetnega, funkcijsko-harmonskega razmerja med konsonanco in disonanco oz. da se disonanca osvobodi od obveze po razreševanju v konsonanco.

GL: ♦atonaliteta♦, ♦glasbena proza♦, ♦linearni kontrapunkt♦, ♦pantonaliteta♦, ♦svobodna atonaliteta♦.

‹BASS›, I, 662; ‹CAN›, 155; ‹G›, 28, 49; ‹GL›, 50–51

KR: Čeprav uporablja elektroniko, e. s. ne more biti samo »elektronski«, temveč ♦studio za elektronsko glasbo♦, saj se v njem v prvi vrsti ustvarja ♦elektronska glasba♦ (gl. KR ♦elektronskega studia♦).

PRIM: ♦studio za elektronsko glasbo♦ = (♦elektronski studio♦).