DISOCIIRAN ČAS

NEM: dissoziierte Zeit.

ET: Lat. dissociare = ločiti, razdvojiti; predpona dis- = raz-, od, ne; sociare = združiti, povezati, iz socius = skupni (‹KLV›, 146,44).

D: »… Elektronska glasba nastaja, kot skladanje instrumentalne glasbe, v disociiranem času; šele izvedba, ki v elektronski glasbi ni nikakršna interpretacija, umešča kakšno (elektronsko) glasbo v realni čas. S pojavom žive elektronske glasbe so se v naziv realnega časa v elektronski glasbi ponovno vnesli nekateri elementi muziciranja …« (‹EH›, 276)

KM: Naziv se vedno uporablja kot nasprotje realnemu času, in sicer izključno v pomenu D, torej za označevanje proizvedenih zvokov z elektronsko ali računalniško tehnologijo, ki, z njihovo naprednostjo, postajajo mogoči v realnem času, in tako živa elektronska glasba temelji na izvedbi v realnem času.

KR: Ni treba posebej poudarjati, da je »instrumentalna glasba« v D navedena kot sinekdoha, torej da se pri tem misli tudi na vokalno oz. na vokalno-instrumentalno glasbo, na vso tisto tradicionalno glasbo, ki je nujno nastajala v d. č., tj. tudi na tisto glasbo 20. stoletja, ki zaradi nuje po predurejanju gradiva in skladanju od začetka ravno tako nastaja v d. č.

GL: izvedba v realnem času, živa elektronska glasba = (liveelectronics) = (live electronic music).

PRIM: realni čas.

DISCO (MUSIC, SOUND), DISKO (GLASBA, ZVOK)

ANG: disco music, sound; NEM: Disco-Musik.

ET: ANG disco = okrajšava diskoteke, disko kluba, mesta za ples, izključno z glasbo s plošč.

D: »Z diskom se je v sedemdesetih letih poimenovala glasba, na katero se je plesalo v disko klubih. Govorimo o funkcionalni glasbi, ki rabi le za ples in ne za kontemplativno poslušanje. Zato se v njej z bas kitaro in bobni poudarja ritmična komponenta … Besedila v tej glasbi nimajo nikakršne vloge; neprekinjeno se ponavljajo kratki stavki. Glede na to, da se disko ne izvaja na koncertih, ampak se predvaja izključno s plošč, so producenti pomembnejši od interpretov. Poleg glasbeno neizrazitih interpretov, kot so Amanda Lear, John Travolta – ki se je uveljavil po filmu Vročica sobotne noči –, Village People, Grace Jones in drugi, obstajajo tudi skupine s sposobnimi glasbeniki, katerih glasba je prepričljiva tudi v živih izvedbah, npr. Sister Sledge in Chic … proti koncu sedemdesetih let so elemente diska prevzele tudi nekatere rock zasedbe, npr. Beach Boys in Electric Light Orchestra.« ‹HK›, 109–110)

KM: D dokazuje upravičenost uvrščanja tega naziva v Pojmovnik, ker se z njim poimenuje vrsta popularne glasbe (deloma tudi rocka), za katero ni drugega naziva. V ‹HK›, 110, se omenja producent Donne Summer, Giorgio Moroder, ki deluje v Münchnu; z njegovo produkcijo povezujemo naziv »Munich Sound«
(= »münchenski
sound«), ki izhaja iz natančnega zvoka godalcev iz poklicnega orkestra v Münchnu. Očitno je, da se naziv »Munich Sound« navaja kot ANG, čeprav je izvor NEM.

KR: Naziv je neobičajen, ker govorimo o okrajšavi v pretežno pridevniški obliki, ki se pogosto uporablja tudi brez pripadajočega samostalnika. Čeprav se je pri nas udomačilo fonetično zapisovanje pojma, kot npr. »diskoteka« in »disko klub« (ali »diskoklub« […]; gl. ET), se vendarle priporoča pisanje v izvirni ANG-obliki. Neroden je npr. fonetični zapis poleg sound (»disko sound«), saj se s prevodom sounda v zvok izgubi pomen tehničnega pojma oz. strokovne besede (prim. KM sounda).

Med gesli je navedena tudi popularna glasba, saj nekatere preprostejše vrste d. skorajda nimajo zveze z rockom (prim. D).

GL: popularna glasba, rock, rock glasba, sound.

DIRTY TONES (NOTES)

ANG: dirty tones; NEM: dirty tones, »dreckige« Töne, schleifend; FR: dirty, sons »sales«, traînants; IT: dirty tones, suoni »sporchi«/strascicati.

ET: ANG dirty = nečist, umazan; tones = toni, notes = enako (v ameriški ANG).

D: »V jazz glasbi naziv za nenatančne, nečisto intonirane tone, značilne za emfatični izraz hot jazza. Pevci izvajajo dirty notes tako, da s stisnjenih grlom, močnejšim kroženjem zraka iz pljuč izvajajo vibracije v zadnjem delu nosne in ustne votline. Na ta način dobijo posebno nazalno barvo tona. Uporabo dirty tones je jazz glasba prevzela iz črnske folklore.« (‹MELZ›, I, 451)

KM: NEM-, FR- in IT-ustreznice ANG-izvirnika so v ‹BR›, 234–235.

KR: D. t. (n.) ni treba prevajati, saj izraz izgubi značilnosti tehničnega pojma oz. strokovne besede.

GL: hot, hot jazz, hot music, jazz.

‹BASS›, I, 49; ‹BKR›, I, 322; ‹HI›, 122; ‹HK›, 109; ‹LARE›, 460 = »dirty«; ‹RL›, 229

DINAMOFON = ♦TELHARMONIJ♦

ANG: dynamophone; NEM: Dynamophon; IT: dynamophon.

ET: dýnamis = sila, moč, iz dýnasthai = moči, biti sposoben (‹KLU›, 163).

grš. phōn = glas, zvok (‹KLU›, 544).

D: »(Naziv za) dvomanualni elektronski glasbeni instrument, ki ga je v treh različicah med letoma 1892 in 1914 izdelal Američan Thaddeus Cahill, tj. prva vrsta elektronskih orgel. Zvok se na d. proizvaja, kot na kasnejših Hammondovih orglah, z generatorjem na zobnike s cilindri, delno dolgimi 1,5 m. Prenos zvoka je temeljil na sistemu, podobnem telefonskemu. Od tod tudi drugi naziv telharmonij. Dinamofon (kot telharmonij) omenja F. Busoni v svojem Osnutku nove estetike tonske umetnosti.« (‹RUF›, 510)

GL: elektroakustične orgle, električne orgle = (elektronske orgle), elektronski glasbeni instrument

PRIM: telharmonij.

‹BASS›, II, 94 = vodilka k telharmoniju.

DINAMIZEM

ANG: dynamism.

ET: Grš. dýnamis = sila, moč, iz dýnasthai = moči, biti sposoben (‹KLU›, 163).

D: »Naziv, s katerim se navadno poimenuje slog Stravinskega okrog leta 1910. Zanj je značilen velik, briljantno kolorističen orkester, močni perkusivni ritmi v nepravilnih ritmičnih obrazcih in grobo disonančne harmonije.« (‹APE›, 89)

KM: V ‹APE›, 89, ni navedeno, kdo s tem pojavom determinira omenjene značilnosti kakšnega dela v glasbi okrog leta 1910. Toda naziv je dokaj prisoten v literaturi, čeprav je zagotovo povsem sopomenski z barbarizmom oz. primitivizmom.

GL: glasba 20. stoletja.

PRIM: barbarizem, primitivizem.

(DINAMIKA) = (♦JAKOST♦) = ♦INTENZITETA (TONA)♦

ANG: dynamics; NEM: Dynamik; FR: dynamique; IT: dinamica.

ET: Grš. dynamikós = močan, mogoč, iz dýnamis = sila, moč, iz dýnasthai = moči, biti sposoben (‹KLU›, 163).

KM: D. se, kot poseben »kriterij« (= »critere dynamique«), tj. kot »profil intenziteti« (= »profil d’intensité«), pojavlja v specializiranem pomenu v Schaefferjevi teoriji konkretne glasbe (gl. SCHAEFFER 1966: 588–590; ‹GUI›, 154–156). Vendar v tem Pojmovniku ne bomo posebej razlagali o tem.

KR: V ‹CH›, 297, se d. definira kot »intenziteta kake note ali skupine not«, kar glede na KM intenzitete – ne drži! Intenziteta (tona) je naziv, ki je – še posebej v teoriji serialne glasbe – eden od štirih osnovnih parametrov (poleg višine, trajanja in zvokov(n)e barve).

PRIM: intenziteta (tona) = (jakost).

‹L›, 162–163; ‹P›, 55

DINAFON

ANG: dynaphone NEM: Dynaphone.

ET: Grš. dýnamis = sila, moč, iz dýnasthai = moči, biti sposoben (‹KLU›, 163); grš. phōn

= glas, zvok (‹KLU›, 544).

D: »(Naziv za) elektronski glasbeni instrument, ki obsega do pet oktav in ga je okrog leta 1925 sestavil R. Bertrand v Parizu. Toni so se proizvajali z oscilatorjem. Najprej so se nadzorovali s potenciometri, nato s klaviaturami. Posamezen instrument je lahko artikuliral le posamezne tone, kvinte in oktave, zato se je v izvedbi uporabljalo več instrumentov. Vibrirajoči zvok d. je bil priročen za posnemanje godal. Dinafon je prvi uporabil A. Honegger v svojem baletu Rose de Métal (1928).« (‹FR›, 25; ‹RUF›, 115)

KR: V ‹FR›, 25, se d. napačno navaja tudi kot sopomenka s telharmonijem. Gre pravzaprav za dinamofon, ne za d.!

GL: elektronski glasbeni instrumenti

‹GRI›, I, 640

DIGlTALNI SINTETIZATOR

ANG: digital synthesizer, computer musical instrument; NEM: Computersynthesizer, Digitalsynthesizer

ET: Iz ANG digit = številka, iz lat. digitus = prst (‹KLU›, 143); sintetizator.

D: »Skupni naziv za vse sintetizatorje ali elektronske glasbene instumente, ki temeljijo na digitalni, računalniški tehnologiji. Opredeljevanje in definiranje instrumenta je težko ali celo nemogoče, saj so tehnične, zvočne in glasbene sposobnosti kakšnega sistema, ki ga podpira računalnik, zelo odvisne od osnovne tehnične opreme, priključenih naprav, torej od strojne in morda še bolj od uporabljene programske opreme, torej softwerja. Delno je to lahko odvisno le od namere uporabnika oziroma od izbire programov. Obstajajo različni sistemi … kot tudi različni programi, ki npr. zvočno simulirajo kakšen modulni sintetizator (gl. posnemovalnik = emulator) in na zaslon prenašajo sliko celo vseh programiranih elementov modula. Drugi digitalni sintetizatorji na digitalni osnovi simulirajo določene vrste elektronske ­sinteze zvoka (gl. algoritemski sintetizator) ali v digitalni obliki shranjujejo katerekoli tone, zvoke in šume, npr. tiste, snemane z mikrofonom, ki so potem na voljo za igranje s klaviaturo. Za popolnejše digitalne sintetizatorje obstajajo posebni programski jeziki, ki bi uporabniku s praktičnim menijem morali pomagati konstruirati kompleksen zvočni spekter, tako kot se npr. pri aditivni sintezi zvoka vsi parciali želene strukture zvoka, vključno z … ovojnico, eksaktno prikazujejo na monitorju. Možno je tudi neposredno programiranje kakšne zvokov(n)e barve z risanjem … oblik vala na zaslonu s svetlobnim svinčnikom. Ko se kakšen zvok digitalizira, se shrani z določenim imenom kot dokument v datoteko. S priročnimi digitalno-analognimi pretvorniki lahko shranjene zvoke ponovno slišimo (tako tiste, proizvedene sintetično, kot tudi digitalizirane naravne zvoke). Shranjene zvočne strukture se lahko poleg tega vsak trenutek vnesejo v delovni spomin, nadalje obdelujejo in uporabljajo za igranje. Nadalje obstaja možnost, da se s priklicem programa sekvenčnika s programiranim zvokom aranžira celotna večglasna skladba z drugačno instrumentacijo tudi v obliki partiture, nadalje da se ponavljajo sekvence, da se transponirajo melodije (itn.). Nekateri sistemi navsezadnje omogočajo tudi … tiskanje partiture … z vsemi parti.« (‹EN›, 40–42)

KM: V opisu elektronskih sistemov se digitalno razlikuje od analognega: medtem ko kakšen analogni sistem, npr. ojačevalnik ali analogni sintetizator, uporablja analogne, kontinuirane signale, digitalni sistem uporablja dva alternativna nivoja napetosti, ki hkrati predstavljata tudi logična nivoja. (‹DOB›, 11–12).

KR: Vprašanje je, ali je treba d. s. glede na opažanja v D umestiti v elektronske glasbene instrumente.

GL: algoritemski sintetizator, avtomatska glasba = računalniška glasba (t. 2 v D), elektronska glasba, elektronski glasbeni instrumenti, modulni sintetizator, računalniška glasba (t. 2 v D) = avtomatska glasba, sintetizator = (synthesizer), posnemovalnik = (emulator), vzorčevalnik = (sempler).

PRIM: analogni sintetizator.

‹DOB›, 180–182; ‹GRI›, I, 567 = vodilka k sintetizatorju

DIATONIČNI KLASTER

ANG: diatonic cluster.

ET: Grš. diátonos = (dobesedno) napet, v glasbi: premikati se po celih stopnjah (‹RL›, 224); klaster (cluster).

D: V terminologiji H. Cowlla naziv za klaster, ki je sestavljen samo iz tonov diatonične lestvice.

KM: V COWELL 1969: 135–137 Cowell pojem uporablja v naslednjem kontekstu: »In druga variacija metode za gradnjo klastra je sestavljena tako, da se začne z akordom, (ki se) nato zapolni s preostalimi toni. Akord se nato naenkrat pretvori v klaster.

Klaster je mogoče prav tako reducirati v akord z obratom iste metode …

V oblikovanju diatoničnih klastrskih akordov1 sta možni dve metodi glede na tonaliteto ali tonalitete, ki jih želimo uporabiti. Da bi se zadržali pri enostavnejših primerih, lahko uprabljamo tone, ki se pojavljajo v lestvici ene tonalitete. Tako, če se klastri iz kvinte2 začnejo na c ali g v tonaliteti C-dura, se vsi toni lahko pojavijo v izvirni tonaliteti C-dura …

Ali, če želimo uporabiti politonalitetno metodo, se lahko naši klastri sestavijo iz sorodnih tonalitet. Npr., če imamo dva klastra iz septime3, ki se začenjata na c ali g, lahko v klaster na c vključimo f, ker ta obstaja v tonaliteti C-dura, medtem ko se v klaster na tonu g lahko vključi fis, ker je ta značilen ton G-dura.«

KR: V navedenih primerih so klastri zares diatonični, saj so zgrajeni izključno iz tonov diatoničnih lestvic. Zanimivo pa je, kako Cowell klaster poskuša umestiti v tonalitetni kontekst in celo razmišlja o politonaliteti, četudi na str. 121 zahteva obravnavo klastra kot posamezne enote, tj. kot posameznega tona (gl. D 1 in KR – t. a klastra).

»Klastri iz kvint« in »klastri iz septim« v izvirniku niso povsem natančno formulirani; toda iz primera je razvidno, da Cowell tu misli na kvinto in septimo kot na intervala, ki določata obseg klastra.

GL: agregat (D 1), klaster.

PRIM: kromatični klaster

1 V izvirniku najdemo »diatonic cluster chords«.

2 V izvirniku najdemo »clusters of a fifth«.

3 V izvirniku najdemo »two clusters of the interval of seventh«.