Interni strežnik Oddelka za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani

ANG: dodecaphony, twelve-note composition, twelve-tone technique; NEM: Dodekaphonie, dodekaphonische Technik, Zwölftontechnik; FR: dodécaphonie, dodécaphonisme, technique dodécaphonique; IT: dodecafonia, tecnica dodecafonica.

ET: Grš. tekhnikós = umeten, spreten, iz tékhnē = umetno (umetnost), veščina, znanje ‹KLU›, 724.

D: Naziv za tehniko skladanja, ki jo je najprej utemeljil J. M. Hauer, nato pa – po drugačnih načelih – A. Schönberg. Dvanajsttonska tehnika izhaja iz ♦predurejanja gadiva♦ z artikulacijo štirih ♦oblik vrste, vrste♦ z dvanajstimi ♦toni♦ kromatične ♦lestvice♦ in njihovimi ♦transpozicijami♦.

KM: D. tj. M. Hauerja temelji na njegovem nauku o ♦tropih♦ (gl. HAUER 1926; tudi ♦trop♦), medtem ko svojo edinstveno sublimacijo doseže v ♦dvanajsttonski igri♦. Vendar je ostala brez večjega odziva v ♦glasbi 20. stoletja♦.

KR: V ‹MELZ›, III, 194, se pri pojmu »retrogradni pomik« pojavi formulacija: »V novejšem obdobju je retrogradni pomik postal pomemben konstruktivni element dodekafonične metode komponiranja.« Formulacija je večplastno napačna: 1) Retrogradni pomik, tako kot je ­definiran v pojmu, je nepomemben za ♦rakov postop♦ in ♦rakov obrat vrste (ali ♦serije♦)♦. 2) Tudi če bi bil pomemben, ne bi bil konstruktiven, temveč konstrukcijski element. 3) »Dodekafonična (metoda)« bi se morala tvoriti iz dodekafonike. Ker pa naziv ne obstaja, ker bi bil poleg dodekafonije odveč, je edini točen pridevnik »dodekafonična (metoda)«. 4) »Metoda« namesto »tehnika skladanja« je tukaj ustrezna glede na Schönbergovo D d. t. kot »metode skladanja z dvanajstimi ♦toni♦, ki se nanašajo samo drug na drugega« (= »method of composing with twelve tones which are related only one with another« – SCHÖNBERG 1975: 218), vendar ima specifičen pomen v tem kontekstu, zato je bolje v splošnem pojmu navajati tehniko, ne pa metode. (Napačno pa je govoriti o »dvanajsttonskem ♦sistemu♦, gl. KR t. 2. ♦sestava♦.)

Naziv je v množini (‹V›, 771–780) redek in tudi nesprejemljiv, saj, npr. tudi ♦serialno tehniko (skladanja)♦ uvršča k d. t.

Raba ♦vrste♦ je priporočena izključno v zvezi z d. t., raba ♦serije♦ pa v zvezi s ♦serialno tehniko (skladanja)♦.

GL: ♦agregat♦ (D 2), ♦derivacija♦, ♦dvanajsttonska igra♦, ♦dvanajsttonska vrsta, serija♦, ♦dvanajsttonsko polje♦, ♦ekspresionizem♦, ♦razred notnih višin♦ = (razred višine note), ♦kombinatoričnost♦, ♦vrsta♦, ♦obrat (vrste, serije)♦ = (♦inverzija (vrste, serije♦), ♦oblika vrste, serije♦, ♦osnovna vrsta, serija♦ = (Grundreihe), ♦osnovna oblika (vrste, serije)♦ = (♦Grundgestalt♦), ♦permutacija (vrste, serije)♦, ♦predurejanje gradiva♦, ♦rakova oblika (vrste, serije)♦ = (♦retrogradna oblika (vrste, serije♦), ♦rakov obrat (vrste, serije)♦ = (♦retrogradna inverzija (vrste, serije♦), ♦rotacija (vrste, serije)♦, ♦segmentacija (vrste, serije)♦, ♦sistem♦, ♦transpozicija (vrste, serije)♦, ♦vertikalizacija♦, ♦večdimenzionalni glasbeni prostor♦, ♦zrcalni obrat (vrste, serije)♦ = (♦zrcalna inverzija (vrste, serije♦).

PRIM: (♦dodekafonija♦), ♦dvanajsttonska glasba♦, ♦serialna tehnika (skladanja)♦.

‹APE›, 318–319; BEICHE 1985: 11–12; ‹BKR›, IV, 374–376; ‹DIB›, 351–353 = »Zwöftonmethode«; ‹EH›, 408–409; ‹FR), 97; ‹G›, 77–81 = »dodekaphonische Technik« (= »dodekafonska tehnika«); ‹GR6›, XIX, 286–296; ‹HI›, 530; ‹JON›, 335–339; ‹M›, 103–103,525; ‹P›, 60; ‹RL›, 1085–1087; ‹VO›, 106–113

NEM: Zwölftonspiel

D: »Skladno z idejami kitajske filozofije je (Hauer) razumel glasbo – ♦dvanajsttonsko glasbo♦, kakršno je ustvarjal – kot vladarico vseh spoznanj o življenju in znanju, upal je, da bo z negovanjem ‘dvanajsttonske igre’ po vsem svetu pozitivno vplival na državno umetnost in na modrost naroda.« (‹H›, 197)

KM: Kot lahko razberemo iz D, je naziv v tesni zvezi s Hauerjevo ♦dvanajsttonsko glasbo♦ oz. z njegovim dojemanjem ♦dvanajsttonske tehnike♦, ki temelji na njegovem nauku o ♦tropih♦ in predstavlja, kot ideja, svojevrsten sklep njegovega intelektualnega in glasbenega razvoja. V manifestu z dne 6. maja 1958, torej dobro leto dni pred smrtjo (Hauer je umrl 22. septembra 1959), ki ga je v predgovoru HAUER 1966: 4 objavil njegov učenec Victor Sokolowski, piše: »Odkritje dvanajsttonskega zakona je bilo samo ozaveščanje dejstva, ki je v meni že obstajalo, neke duhovne realnosti. V ♦dvanajsttonski glasbi♦ obstaja vse, kar sploh pomeni bit glasbe: melos, ♦harmonija♦, ♦ritem♦. Pri delu z ♦dvanajsttonsko vrsto♦ je odločilna možnost zrcaljenja njenih organskih zakonov. Svojim učencem tako kažem samo pot, po kateri se lahko pride do psihofizičnega predpogoja za to. To mi je omogočeno, ker sem zaključil svoje delo: ker sem vse življenje pisal samo eno delo – dvanajsttonsko igro.«

V prilogi HAUER 1966 je objavljena ena Hauerjeva Dvanajsttonska igra za klavir štitiročno, napisana 5. julija 1952 in posvečena V. Sokolowskemu, in sicer v za Hauerja tipičnem »dvanajsttonskem zapisu« (= »Zwölftonschrift«), ki ga pojasnjuje v HAUER 1926: 3–4, nato transkribiranem v tradicionalno notacijo (ki jo je Hauer imenoval »sedemtonska notacija« = »Siebentonschrift«). Drugo Dvanajsttonsko igro, nastalo aprila 1956, je objavil Doblinger Verlag (Wien-Wiesbaden) leta 1956.

KR: Naziv se, tako kot ♦trop♦, uporablja samo v zvezi s skladateljsko teorijo in nazori o glasbi J. M. Hauerja, ki so ostali brez večjega odziva.

GL: ♦dvanajsttonska glasba♦, ♦dvanajsttonska tehnika (skladanja)♦ = (♦dodekafonija♦), ♦trop♦.

BEICHE 1985: 8

ANG: dodecaphonic music, twelve-tone music; NEM: dodekaphonische Musik, Zwölftonmusik; FR: musique de douze sons, musique dodécaphonique; IT: musica dodecafonica.

D: Naziv za glasbo, ki se sklada z ♦dvanajsttonsko tehniko♦.

KM: Glede na različna dojemanja ♦dvanajsttonske tehnike♦ pri J. M. Hauerju (gl. HAUER 1926; tudi ♦trop♦) je treba takoj razlikovati njegovo d. g. (gl. HAUER B. G.; tudi ♦trop♦ in ♦dvanajsttonska igra♦) od d. g., ki se sklada s Schönbergovo ♦dvanajsttonsko tehniko♦.

KR: Podobno kot ♦aleatorična glasba♦ z d. g. ne razumemo dobesedno tistega, na kar se z njo misli (gl. D), ker je d. g. pravzaprav vsaka glasba, ki uporablja dvanajst ♦tonov♦ (kromatične ♦lestvice♦; gl. o tem uvod v BEICHE 1985: 1, kjer se jasno opozarja na problematičnost NEM-pojma »Zwölftonmusik« kot tehničnega pojma oz. strokovne besede). Kot okrajšava za glasbo, skladano z ♦dvanajsttonsko tehniko♦, pa je naziv sprejemljiv, tako kot so sprejemljive njegove variacije, med katerimi je najpogostejša dvanajsttonska skladba (‹GR›, 185; ‹IM›, 398; ‹SLON›, 1438–1444), ki je vseeno ne navajamo v tem Pojmovniku, tako kot tudi serialne glasbe ne navajamo kot poseben pojem.

GL: ♦dvanajsttonska tehnika (skladanja)♦ = (♦dodekafonija♦), ♦dvanajsttonska igra♦.

PRIM: ♦serialna glasba♦

‹HI›, 530; ‹MGG›, XIV, 1522–1529; ‹LARE›, 467–468; LEIBOWITZ 1949; ‹P›, 60; ‹RAN›, 886–889

= ♦DVANAJSTINA STOPINJE♦

NEM: Zwölftelton.

D: Naziv za ♦mikrointerval♦, ki nastane z deljenjem cele stopnje (velike sekunde) na dvanajst enakih delov.

KR: Iz KR ♦celostopinjske lestvice♦ je jasno, zakaj bi bilo treba ♦dvanajstino tona♦ zamenjati z d. s. (gl. tudi KR ♦mikrointervala♦ in ♦mikrointervalne lestvice♦).

GL: ♦hiperkromatika♦ = ♦ultrakromatika♦, ♦mikrointerval♦, ♦mikrointervalna lestvica♦, ♦mikrotonaliteta♦, ♦ultrakromatika♦ = ♦hiperkromatika♦.

PRIM: ♦četrtstopinja♦ = (četrtton), ♦mikrostopinja♦ = (mikroton), ♦tretjina stopnje♦ = (tretjina tona). ‹EH›, 408; HÁBA 1927

ANG: drive; NEM: Drive, Schwung, Antrieb; FR: drive, impulsion; IT: drive, impulso.

ET: ANG = gonja; vožnja, ježa, gonilo, pogon.

D: »V ♦jazzu♦ (naziv za) pomemben ritmično-metrični element, ki ob ♦beatu♦ in ♦off beatu♦ ustvarja posebno vrsto napetosti v muziciranju.« (‹HI›, 133)

KM: Pojmi v NEM, FR in IT, ki odstopajo od ANG-izvirnega pojma, so podani v ‹BR›, 234–235, verjetno kot dobesedni prevodi.

KR: D. ni treba prevajati v slovenščino, saj bi izraz izgubil značilnosti tehničnega pojma oz. strokovne besede.

GL: ♦beat♦ (D 1), ♦jazz♦, ♦off beat♦.

‹BASS›, 11, 88; ‹BKR›, I, 341; ‹HK›, 115; ‹KN›, 62; ‹MELZ›, I, 474

ANG: dodecaphony, dodecaphonism; NEM: Dodekaphonie; FR: dodecaphonie, dodecaphonisme; IT: dodecafonia.

ET: Grš. dṓdeka = dvanajst; grš. phōnḗ = glas, ♦zvok♦ (‹KLU›, 544).

KM: V ‹JON›, 78–79, se opozarja na neke pomene d., ki niso povsem sopomenski z ♦dvanajsttonsko tehniko♦, vendar so zanemarljivi.

KR: V literaturi vlada popolna zmeda v zvezi s tem pojmom. Tako npr. v ‹V›, 187, napoti ne samo na ♦dvanajsttonsko tehniko♦, ampak tudi na ♦serializem♦, ‹IM›, 102, napoti na ♦serializem♦, ♦serijo♦ in na »dvanajstnotno skladbo« (= »twelve-note composition«), medtem ko se v ‹GR›, 64, d. definira kot »neeleganten in nenatančen naziv, katerega pomen pokriva ♦atonaliteto♦, ♦serializem♦ in dvanajstnotno skladbo (= ’12-note composition’)«. V ‹GR6›, V, 520, se d. definira kot sopomenka ♦atonalitete♦ ali, »v nekaterih primerih«, z »dvanajstnotno serialno skladbo« (= »12-note serial composition«).

Pripona -izem (prim. ANG- in FR-obliko pojma z -ism oziroma -isme), ki v slovenščini navadno sugerira nazive za slog, obdobje ipd. […], bi pojem, kot bi bil »dodekafonizem«, označeval slog glasbe, ki se sklada z ♦dvanajsttonsko tehniko♦. Vendar je ta oblika z -izmom dokaj na hitro narejena tujka, zato se ne uvršča v ta Pojmovnik (kot npr. tudi ne »hiperkromatizem« oziroma »ultrakromatizem«; gl. KM in KR ♦kromatizma♦ oziroma KR ♦hiperkromatike♦ in ♦ultrakromatike♦).

Ponekod lahko srečamo tudi pridevnik »dodekafonični« namesto »dodekafonski« (npr. v ‹MELZ›, I, 516, in v ‹MELZ›, Ill, 194 – gl. t. 3 v KR ♦dvanajsttonske tehnike♦), ki ni povsem točen, ker se tvori iz samostalnika »dodekafonika«, o kateri se ne ve, kaj naj bi pomenila.

PRIM: ♦dvanajsttonska tehnika (skladanja)♦.

‹APE›, 83 = samo pridevnik »dodecaphonic«; ‹BASS›, I, 60–66; BEICHE 1985: 2–3, 6; ‹BKR›, I, 330 = vodilka k ♦dvanajsttonski tehniki♦; ‹CAN›, 156–158; ‹CH›, 297 = »dodécaphonisme«; ‹CP1›, 239 = samo pridevnik »dodécaphonic«; ‹FR›, 23; ‹HI›, 126; ‹HO›, 305–307 = »dodécaphonisme«; ‹L›, 663; ‹LARE›, 467–468 = »musique dodécaphonique«; ‹M›, 102103; ‹MELZ›, I, 459–461; ‹MI›, I, 663; ‹P›, 60; ‹RAN›, 236 = samo pridevnik »dodecaphonic«; ‹RIC›, 11, 73–75; ‹RL›, 236; ‹SLON›, 1438–1444 = »dodecaphonic music«

ANG: added value; FR: valeur ajoutée.

D: »(Naziv za) kratko vrednost, dodano kateremukoli ♦ritmu♦, bodisi kot nota, bodisi kot pavza, bodisi kot pika. Poglejmo tri zelo enostavne ♦ritme♦, ki imajo skupno vrednost osminko:

Transformiramo jih z ‘dodano vrednostjo’; prvemu od teh ♦ritmov♦ je dodana nota:

drugemu pavza:

tretjemu pika:

V praksi redko srečamo enostavni ♦ritem♦ pred dodajanjem dodane vrednosti …

Zadnji primer je za ‘glasbo brez ♦mere♦‘ (‘= musique amesurée’): ♦ritem♦ je absolutno svoboden. Vidimo, kako za fragmentom A takoj sledijo njegove avgmentacije v B …; medtem ko v C dolgi trilček na celi noti prekine govor ♦ritma♦. Dodane vrednosti so označene s križcem. Prva dva takta uporabljata ♦ritem♦ iz 5 osmink in ene šestnajstinke (dodana vrednost).« (MESSIAEN 1944: 8)

KM: D. v. je eden od tipičnih pojmov iz skladateljske teorije O. Messiaena (gl. ♦modus z omejenimi možnostmi transpozicije♦, ♦neretrogradni ritem♦).

GL: ♦meter♦, ♦mera♦, ♦ritem♦.

‹FR›, 2; ‹G›, 58; ‹JON›, 5–6

ANG: dixieland, dixieland jazz, dixieland style, Dixieland 1920; NEM: Dixieland, Jazz, von Weissen gespielt; FR: dixieland, jazz joué par les blanc; IT: dixieland, jazz suonato da bianchi.

ET: »Dixieland je geografski pojem (območja južno od Dixonove črte, vzpostavljene leta 1765), ki je v 19. stoletju postal ljudski naziv za južne države v Združenih državah Amerike, zato je bilo z njegovim prenosom na glasbo treba poudariti, da izhaja s tega območja.« (‹RL›, 236)

D: »Pojem za ♦jazz♦, ki so ga igrali beli glasbeniki po vzoru šole ♦New Orleans jazza♦, včasih tudi za ♦New Orleans jazz♦ v celoti, kot tudi za njegov revival v štiridesetih letih. Razlike med zgodnjim črnskim ♦jazzom♦ v New Orleansu in njegovim belim nasprotjem, ki so ga izvajale skupine, kot so Papa Jack Laine’s in druge, je zaradi neobstajanja posnetkov težko opredeliti. Toda zgodnji komentatorji in preučevalci se strinjajo, da so beli glasbeniki počasneje dojemali ritmični ♦swing♦ in pregibe ♦bluesa♦, torej osnove ♦jazza♦, čeprav so sočasno na pomemben način prispevali k repertoarju ter harmonskemu in melodičnemu vokabularju.« (‹GRJ›, I, 291)

KM: V ‹LARE›, 465, se opozarja, da se na FR-govornem območju d. nanaša samo na zasedbe, v katerih so igrali belci, medtem ko k ♦New Orleans jazz♦ uvršča črnske zasedbe.

KR: Nazivi, različni od ANG-izvirnika, v NEM, FR in IT so predlagani v ‹BR›, 234–235. To so samo opisi, ne pa tudi ustreznice izvirnega pojma. Kot lahko vidimo v ‹L›, 149, je izvirni ANG-naziv v rabi najpogostejši.

GL: ♦jazz♦, ♦New Orleans jazz♦, ♦old time jazz♦.

‹BASS›, I, 52; ‹BKR›, I, 328; ‹FR›, 23; ‹GR6›, V, 512; ‹HI›, 125; ‹HK›, 112; ‹IM›, 101–102; ‹KN›, 60–61; ‹MELZ›, I, 455; ‹P›, 55; ‹RAN›, 236; ‹RIC›, II, 69

ANG: divisionism.

ET: Lat. divisio = deljenje, razstavljanje, iz dividere = deliti, odvajati (‹KLU›, 148).

D: Pri nekaterih teoretikih isto kot ♦pointilizem♦.

KM: Pripona -izem se navadno nanaša na nazive za slog, obdobje ipd. […] Prim. KM ♦pointilizma♦.

PRIM: ♦pointilizem♦ = ♦punktualizem♦.

‹FR›, 23