Kategorija: tajništvo

ANG: stomp; NEM: stomp, Stomp, stomp–Technik, rhythmische Form; FR: stomp, forme rythmique; IT: stomp, forma ritmica.

ET: ANG (oziroma ameriško) = močno korakati, pohoditi komu nogo, poškodovati koga na način, da ga pohodimo; tapkanje z nogami, živahen ples v ♦jazzu♦ z močnim udaranjem z nogami (‹OAD›, 904).

D: »Izvirno (naziv za) vrsto plesa afroameriških črncev, ki temelji na nenehnem ponavljanju določenega ritmskega obrazca. To načelo … srečujemo pri skupinskem muziciranju severnoameriških črncev, poseben pomen pa pridobi kot tehnika gradnje melodike in ritmike v ♦neworleanskem jazzu♦. Nad ♦beatom♦ (D 1) ritmične ♦sekcije♦ (D 2) izvajajo melodični instrumenti enak ritmični obrazec (stomp pattern), ki pa se nenehno spreminja na harmonskem temelju ♦chorusa♦ (D 1). Ravno nenehno melodično menjavanje enakega ritmičnega obrazca je tisto, kar stomp razlikuje od ♦riffa♦. Naziv stomp pogosto srečamo v naslovih skladb ♦neworleanskega jazza♦, tudi v naslovih gramofonskih plošč: Sugar Foot Stomp (K. Oliver), Steamboat Stomp, Doctor Jazz Stomp (J. R. Morton).« (‹RL›, 908)

KM: S. je kot „ritmična oblika» v NEM, FR in IT razložen v ‹BR›, 240–241.

GL: ♦New Orleans jazz♦, ♦jazz♦.

‹BASS›, IV, 416; ‹BKR›, IV, 195; ‹FR›, 87; ‹GRJ›, II, 495; ‹HI›, 453; ‹MELZ›, III, 464; ‹RAN›, 806

ANG: stochastic music; NEM: stochastische Musik; FR: musique stochastique; IT: music stocastica.

ET: Grš. stokhastikós = spreten pri ugibanju (‹TLF›, XV, 958).

D: 1) »1. Pojem (= stohastični), ki se nanaša na postopek poskus/napaka, v nasprotju s postopkom korak za korakom pri delu z ­računalniki. 2. (Naziv za) katerikoli proces, ki je naključen ali vsebuje neprekinjene variable.« (‹FR›, 86)

2) »Ne … preseneča, da prisotnost ali odsotnost načela kavzalnosti, predvsem v filozofiji, lahko vpliva na skladanje in ga prisili, da sledi navidezno različnim potem, ki pa se dejansko srečujejo v teoriji verjetnosti in mogoče v polivalentnih logikah, v vrstah posploševanja, obogatitev načela kavzalnosti. Razlaga sveta in, temu primerno, zvočnih fenomenov, ki nas obdajajajo ali jih lahko še ustvarimo, bi zahtevala (pa tudi izkoristila bi) razširitev načela kavzalnosti, ki temelji na velikih številih. Ta zakon pomeni hkrati asimptotičen razvoj do stabilnega stanja, do cilja, do stokhosa (in od tod izvira pridevnik stohastičen).« (XENAKIS 1981¹: 16)

3) »Prvi je izraz uporabil Claude Shannon (eden tvorcev teorije informacij) … leta 1951. Kasneje ga je Iannis Xenakis ponovno odkril in ignoriral dejstvo predhodne uporabe. Nasplošno bi lahko rekli, da je stohastična glasba sopomenka glasbe po verjetnostnem računu², vendar je prvi izraz enostavno elegantnejši od drugega.« (‹BOSS›, 161)

4) »Pojem (stohastičen) … je prvič uporabil švicarski matematik Jacques Bernoulli, izumitelj zakona velikih števil. Bernoullijev zakon se glasi, da fenomeni tem bolj težijo k cilju (tj. k tarči), čim bolj številni so. V glasbi se pojem nanaša na metodo skladanja po izračunu verjetnosti, ki jo je uvedel Iannis Xenakis, pri kateri pa so specificirane globalne obrisi ♦zvoka♦, medtem ko so notranji deli prepuščeni ♦naključju♦ … Xenakis lahko npr. specificira obseg ♦pasu♦, v katerem se lahko pojavijo ♦višine tonov♦, skupaj s spremebami … višine in ♦širine pasu♦; potem bo specifične ♦višine♦ in njihovo … razporeditev v času prepustil preračunu ♦naključja♦ (verjetno z računalnikom). Drugi aspekti obrisa ♦zvoka♦, kot npr. ♦barva♦, artikulacija itn., se bodo izračunali skupaj z ♦višinami♦. ♦Naključje♦ je pri stohastični glasbi omejeno na proces skladanja: končni rezultat je popolnoma notiran.« (‹V›, 708)

5) »Pojem (= stohastičen), ki si ga je Xenakis izposodil iz teorije verjetnosti, v kateri označuje proces, pri katerem zakon verjetnosti določa postopke. Npr. tisti pojavi, ki so se že zgodili, lahko upravljajo tiste, ki bodo prišli kot novi, npr. v ‘Markovi verigi’. V zgodnji fazi takšnega procesa, ko je še malo dogodkov, bo stopnja naključja velika, vendar se progresivno zmanjšuje in se proces na ta način približuje cilju. Xenakis je uporabil Markovljeve verige in druge stohastične procese kot modele, ki določajo potek ♦zvočnih dogodkov♦ v času, čeprav se pojem ‘stohastična glasba’ lahko uporablja za glasbo, pri kateri so veliki procesi definirani, majhni detajli se pa zdijo nepomembni (gl. teksturna glasba; tj. tukaj ♦tekstura♦ – op. N. G.).« (‹GR›, 172)

6) »(Naziv za) glasbo, ki temelji na statističnih izračunih, ki izhajajo iz razporeditve verjetnosti. Achorripsis (1956–7) Iannisa Xenakisa je stohastično delo, enako kot mnoge njegove računalniške skladbe, kot so ST/48–1, 240162 (1962) in Atrees (1962).« (‹FR›, 86)

7) »Čeprav je bil Xenakis prvi, ki je (pojem ‘stohastičen’) uporabil pri glasbi, mnogi skladatelji uporabljajo temeljno idejo stohastične glasbe, v smislu velikih ‘♦kolažev♦‘, ki so pogosto improvizatorski ali nedoločeni v izolaciji, vendar v množici ustvarjajo … ♦mikropolifonijo♦ in/ali skladbo iz zvočnih ploskev³.« (‹CP1›, 243)

8) »Stohastična glasba je glasba, ki jo sintetizira računalnik, ki s programom računa, v kolikšni meri so ena ali več danosti prepuščene ♦naključju♦. Lahko dobimo … partiture, ki se oblikujejo iz enostavnih tem in s programi, primernimi za takšne postopke … Glasba, ki se proizvaja z računalniškimi programi, se imenuje ♦algoritemska♦ … V tem primeru računalnik ne proizvaja glasbe, temveč le natančen opis partiture.« (‹HO›, 958)

9) »Stohastični procesi so v … praksi tisti, ki ustrezajo ♦nadzorovani improvizaciji♦.« (‹SLON›, 1492)

10) »Stohastična tehnika skladanja teži k umetnosti ugibanja, ki temelji na statističnem izračunu verjetnosti. Stohastična v tem smislu je bila glasba ♦naključja♦, ki jo je že leta 1952 prvi uvedel W. Fucks, vodja Inštituta za fiziko Tehnične univerze v Aachnu. Ob približno enakem času je J. Cage določal število in položaj ♦tonov♦ z grafičnimi ♦operacijami z naključjem♦ in metanjem kovanca … Nekaj let za tem je I. Xenakis razvil iz te statistične teorije verjetnosti in iz zakona verižne reakcije svoje ‘Osnove stohastične glasbe’ (gl. ♦aleatorika♦).« (‹EH›, 329)

KM: Avtor D 3 je Michel Philippot.

KR: Čeprav je s. g. tipičen interdisciplinarni pojem v izrazju ♦glasbe 20. stoletja♦, je neverjetno, kako različno in večinoma nenatančno se opredeljuje (četudi vse D – z izjemo D 8 – izvirajo iz priročnikov, specializiranih za izrazje glasbe ♦glasbe 20. stoletja♦). Še zlasti je očiten nerazumljiv opis stohastičnega postopka v D 4, preseneča pa nekompetentnost D 10, čeprav izvira iz skrajno specialističnega priročnika (z »zakonom verižne reakcije« se npr. verjetno misli na Markovljevo verigo kot na model stohastičnega procesa, ki ga omenja D 5 – gl. o tem XENAKIS 1981: 57–131). Nasploh je povsem napačno s. g. povezovati z ♦aleatorično glasbo♦ in ♦aleatoriko♦ (D 10 – gl. KR ♦aleatorične glasbe♦ in ♦aleatorike♦), ♦nedeterminiranostjo♦ (D 10 – gl. KR ♦nederminiranosti♦), ♦improvizacijo♦ (D 7) in – še zlasti – ♦nadzorovano improvizacijo♦ (D 9), ker je ta pojem, zaradi nejasnih kriterijev nadzora (gl. D in KR ♦nadzorovane improvizacije♦ in KR ♦proste improvizacije) nesmiseln. Poleg tega se ♦naključje♦ uporablja v s. g. tudi v pomenu, ki ga določa matematična teorija verjetnosti, torej v ožjem smislu, kot ga ima pri ♦aleatoriki♦ in ♦nedeterminiranosti♦ (gl. D in KR ♦naključja♦). Z drugimi besedami: pojem je treba uporabljati izključno v pomenu, ki mu pripada v Xenakisovi skladateljski teoriji, kot je jasno iz D 2 in iz XENAKIS 1981: 15–56, 57–131 in 159–179.

GL: ♦aleatorika♦, ♦avtomatska glasba♦ = ♦računalniška glasba♦ (t. 1 v D), ♦avtonomna glasba♦, ♦heteronomna glasba♦, ♦postserialna glasba♦, ♦računalniška glasba♦ (t. 1 v D) = ♦avtomatska glasba♦, ♦skupek tonov♦, ♦naključje♦, ♦statistična glasba♦, ♦strategijska glasba♦.

‹BASS›, IV, 410; ‹CH›, 307; ‹GR6›, XVIII, 148 = pridevnik »stochastic«; ‹LARE›, 1489; ‹P›, 309 

1 V izvirniku je „probabilistic compositional method».

2 V izvirniku je „musique probabiliste».

3 V izvirniku je naveden napačno zapisan NEM-pojem »klang­flachenkomposition«. Pravilno bi bilo: »Klangflächenkomposition«. »Kalngfläche« (= »zvočna ploskev«), tj. »ploskev, ki zveni« ali »ploskev iz ♦zvoka♦« (v vsakem primeru je to nepomben detajl za pomen), je opisna metafora, ne pa tehnični pojem in/ali strokovna beseda in zaradi tega ni obdelana v pomovniku.

ANG: stereo, stereophony; NEM: Stereophonie; FR: stéréophonie; IT: stereofonia.

ET: Grš. stereós = čvrst in phōnḗ = glas, ♦zvok♦ (‹KLU›, 700, 544).

D: »(Naziv za) postopek dvokanalnega … prenosa, ki v nasprotju z monofonijo¹ ponuja prostorsko informacijo. Pri reprodukciji omogoča lokalizacijo prenesene zvokovne informacije, tj. bolj pristno zvočno sliko. Za stereofoničen prenos morajo biti vsi prenosniki (vsaj) dvojni: za snemanje sta potrebna dva mikrofona, za shranjevanje ♦zvoka♦ dva neodvisna spomina, tj. pri magnetofonskem traku dva (neodvisna) kanala, tj. dvokanalni magnetofon, za reprodukcijo dva ojačevalca in dva zvočnika na predpisani oddaljenosti. V nasprotju s ♦kvadrofonijo♦ obstaja pri stereofoniji samo enosmerna povezanost med zvočniki, tj. informacija z leve in z desne strani.« (‹EN›, 230)

KM: V D je zanimiv pojem »monofonija«, ki sicer v glasbi pomeni enoglasje, vendar ima v izrazju elektroakustične glasbe očitno tudi pomen, specificiran v D. (gl. tudi ‹EN›, 155).

PRIM: ♦kvadrofonija♦ = ♦tetrafonija♦, ♦tetrafonija♦ = ♦kvadrofonija♦.

‹BASS›, IV, 407; ‹BKR›, IV, 188; ‹EH›, 326–327; ‹GRJ›, II, 491 = »stereo(phonic) recording«; ‹HI›, 449; ‹HK›, 368–369; ‹HO›, 956–957; ‹HU›, 61–62; ‹KN›, 195; ‹L›, 543; ‹LARE›, 1487; ‹MELZ›, III, 452–455; ‹MI›, III, 732–733; ‹P›, 308; ‹RIC›, IV, 286–287; ‹RL›, 889

1 V izvirniku je »Monophonie».

ANG: steel band, tinpanny; IT: steel band, tinpanny.

ET: ANG steel = jeklo; ♦band♦.

D: »(Naziv za) ansambel iz tolkal, ki so izdelana iz železnih sodov s samo nekaj ritemskimi glasbili. Najprej se je razvil v Trinidadu … v tridesetih in štiridesetih letih kot ♦band♦ za sprevod maškar in karnevalske parade, s tem pa nasledil tamboo–bamboo ♦bande♦ … Steel bandi po funkciji niso več omejeni na karneval in druge javne svečanosti. Npr. na karnevalu v Trinidadu leta 1961 so tako ‘instrumentalni’ kot steel bandi izbrali Royal Jail Francisca Slingerja za svojo prvo koračnico. Leta 1950 je Winston Spree, za katerega velja, da je prvi na sodu zaigral melodijo, vključil valčke, ♦fokstrote♦ in celo del prvega klavirskega koncerta P. I. Čajkovskega. The Trinidad All Stars Percussion Orchestra je bil oblikovan izključno za nastope v Angliji v času Britanskega festivala leta 1951, v njem so uporabljali kromatično uglašene instrumente, na repertoarju pa so imeli tudi karibske in evropske skladbe … ♦Bandi♦, ki (v Trinidadu) igrajo v mednarodnih kabarejih in klubih, si prizadevajo ustvariti panameriški repertoar, ki bi vključeval trinidadski ♦calypso♦ in limbo ter latinskoameriške in severnoameriške skladbe … Evropska dela, ki vsebujejo steel drums, npr. opera Amerika R. Haubenstocka-Ramatija, imajo malo skupnega s karibsko glasbo za ta glasbila. Te večinoma zmeraj iz popolne notacije izvajajo tolkalci v orkestru.« (‹GR6›, XVIII, 89)

KR: Pojem je, podobno kot ♦jug band♦ in ♦washboard, washboard band♦, neprimerno prevajati, prav tako »steel drum« kot glasbilo, na katerem se muzicira v s. b. (gl. ‹GR6›, II, 489; ‹HI›, 448; ‹RAN›, 805).

GL: ♦band♦, ♦calypso♦ = ♦kalipso♦. 

PRIM: ♦jug band♦, ♦skiffle, skiffle band, skiffle group♦, ♦washboard, washboard band♦.

‹BASS›, IV, 407; ‹GRI›, III, 448–449

NEM: statistische Musik; FR: musique statistique.

ET: Lat. status = stanje, okoliščina, iz stare = stati (‹KLU›, 696).

D: 1) »(Statistika je) znanost o številčnem dojemanju, raziskovanju in vrednotenju pojavov v množici.« (‹DUD›, 702)

2) »Statistični kriteriji oblike … temeljijo na fiksiranju določenega repertoarja elementov, iz katerega izbiramo posamezne elemente in jih urejamo po metodah statističnih postopkov. V smislu posplošenega matematičnega pojma statistike je pomembna možnost zamenjave elementov in povezovanja elementov v … skupke …, ♦skupine♦ in ♦strukture♦. Statistični kriteriji oblike so na različne načine povezani z ♦naključjem♦. Definirani so … po zakonu pogostosti, časovne razporejenosti in prostega zaporedja elementov. Tovrstne ♦strukture♦ ne opredeljujejo točni podatki o času in o ♦višini tona♦, temveč statistične povprečne vrednosti, kot jih je opisal K. Stockhausen (STOCKHAUSEN 1963h). Pri J. Cageu se lahko elementi znotraj skladbe pogosto zamenjujejo; pred nenadzorovano voljo ♦naključij♦ jih varuje čvrsta povezanost z repertoarjem elementov …« (‹EH›, 324)

3) »(Naziv za) globalno … urejanje skupka ♦zvokov♦, nasprotno od punktualne metode. Pojem se je v začetku uporabljal v metaforičnem pomenu (blizu je bil tistemu, kar je K. Stockhausen razvil kot skladanje ♦polj♦ ali ♦skupin♦), pozneje pa, prek samega Stockhausena, nato pa tudi Iannisa Xenakisa, zadobil (v pomenu) strogost dobesednega tretmaja (skladanje po verjetnostnem računu in stohastiki¹).« (‹CH›, 307)

4) »Statistična predstava o obliki operira s približnimi določitvami. Gre za stopnje ♦gostote♦ ♦skupin♦ ♦tonov♦; stopnje položaja ♦višine tona♦, smeri gibanja; hitrosti, spremembe hitrosti, povprečne glasnosti, spremembe glasnosti; za ♦zvočno barvo♦ in mutacijo ♦zvokov(n)e barve♦. Torej to pomeni: Če se v … skladbi pojavijo enake stopnje omenjenih skupinskih kriterijev, bo nastala zavest o celoti. V skladbi npr. čutimo: sedaj je ♦gostota♦ zopet enaka tisti v prejšnji obliki gibanja; vendar je ista ♦gostota♦ sedaj povezana z višjimi ♦skupinami♦ ♦tonov♦ z večjo hitrostjo in temnejšo ♦zvočno barvo♦. V tem primeru bi bila ♦gostota♦ kriterij oblikovne celovitosti. Ali čutim naslednje: zdaj je zopet enaka … smer gibanja, saj se ♦višine tonov♦ dvigajo, nato padajo in se zopet dvigajo. Vendar se v nasprotju s prejšnjim primerom sedaj ista vrsta smeri pojavlja z manjšo povprečno glasnostjo in s spremembo ♦zvokov(n)e barve♦ od temnejšega k svetlejšemu. Oba improvizirana primera naj bi pokazala nujnost rabe novih besed …, ko govorimo o … kriterijih oblike. Povprečno, pretežno, splošno, približno in podobne določitve spreminjanja nam omogočajo, da govorimo o statistični obliki.« (STOCKHAUSEN 1963i: 77)

KM: V Pojmovniku se »statistika« in iz nje izpeljan pridevnik pogosto uporabljata, večinoma zmeraj v pomenu povprečja, ki hkrati pomeni približnost: npr. v D 1 ♦aleatorike♦, v D ♦belega šuma♦, v KR ♦skupine, skupinske skladbe♦ (t. c kot komentar D 3 in t. d kot komentar D 4), v D 4 ♦parametra♦, v D in KM ♦polja♦, v D 6 in 10 ♦stohastične glasbe♦ (v D 10 se govori o »statističnem verjetnostnem računu«), v KR ♦tonskega polja♦ in v KR ♦časovnega polja♦.

KR: D so izbrane in razporejene na način, da se poudari pomen pojma v Stockhausenovi skladateljski teoriji – natančneje: v povezavi s tipologijo ♦serialne glasbe♦ (♦točka♦ – ♦skupina♦ – ♦polje♦; gl. ‹G›, 83–95; ‹GL›, 67–69; ‹KS›, 145–161; ‹RL›, 868), kjer se s. g. navezuje na ♦skupino♦ in ♦polje♦.

a) V D 1 se na splošno definira pomen statistike kot znanosti (prim. D 1 ♦parametra♦, kjer je govora o pomenu parametrskih vrednosti v statistiki).

b) V D 2 se pomen pojma skuša definirati na širši ravni, kar ni dobro, zlasti glede na vlogo ♦naključja♦ pri ♦nederminiranosti♦ (gl. KR ♦naključja♦ in KR ♦stohastične glasbe♦).

c) V D 3, kjer je sicer govora o »statistični metodi skladanja« (= »méthode statistique de composition«), ne pa o s. g., se pojem strogo usmerja na pomen v Stockhausenovi in Xenakisovi skladateljski teoriji. To je seveda načeloma dobro, vendar je s. g. vseeno bolje povezovati izključno z značilnostimi ♦skupin♦ in ♦polj♦ v tipologiji ♦serialne glasbe♦, ♦stohastično glasbo♦ pa s Xenakisovo metodo uporabe statističnih skladateljskih postopkov, čeprav so – moramo priznati – zvokovni rezultati skorajda identični. (V ‹BOSS›, 161, kjer se tudi navaja D 3, je govora o statistični metodi skladanja, kar – kot pojem – veliko bolj ustreza Xenakisovi uporabi statistike, tj. statističnih metod v njegovi ♦stohastični glasbi♦.)

d) Omenjeno razlikovanje je jasno prav v D 4, kjer Stockhausen govori o statističnih kriterijih oblike, ki jih zahteva približnost (posledica skladateljskega dela z ♦skupinami♦ in ♦polji♦). Torej: statistične kriterije oblike je treba upoštevati predvsem v terminološkem smislu (gl. tudi D 3 in KR – t. c ♦skupine, skupinske skladbe♦) takrat, kadar gre za ♦skupine♦ in ♦polja♦, saj so zvočni rezultati tako velike (teksturne) približnosti, da jih je nemogoče opisati drugače kot z omenjenimi kriteriji. S. g. je potemtakem tista glasba, ki zadovoljuje statistične kriterije oblike. Jasno je torej, da v tem primeru ne gre za »statistično metodo«, kot je primer s Xenakisovo ♦stohastično glasbo♦.

GL: ♦grozd♦, ♦skupina, skupinska skladba♦, ♦gostota, sprememba gostote♦, ♦mikropolifonija♦, ♦permeabilnost♦, ♦polje♦, ♦postserialna glasba♦, ♦skladanje grozdov♦ = (♦Clusterkomposition♦), ♦skladba z grozdi♦ = (♦Clusterkomposition♦), ♦skupek tonov♦, ♦naključje♦, ♦stohastična glasba♦, ♦struktura♦, ♦tekstura♦, ♦točka♦.

‹DIB›, 346–347; ‹G›, 29, 91–95 = statistična organizacija; ‹HI›, 447

1 V izvirniku piše »compositions probabilistes ou stochastiques«.

NEM: stationärer Klang.

ET: Lat. statio = (dobesedno) bivališče, iz stare = stati (‹KLU›, 696).

D: »Naziv, ki se uporablja v praksi ♦elektronske glasbe♦ za enakomeren, obstojen ♦zvok♦, ki se v času ♦trajanja♦ ne spreminja. Akustični pojem ni povsem pravilen, saj vsak zvok vsebuje ♦vnihavanje♦ in ♦iznihavanje♦, med katerima se nahaja njegov stacionarni del. Analogno temu se sam ♦zvok♦ imenuje stacionarni.« (‹EH›, 324)

GL: ♦elektronska glasba♦, ♦iznihavanje♦, ♦vnihavanje♦, ♦zvok♦.

ANG: trigger; NEM: Trigger; FR: trigger; IT: trigger.

ET: ♦Signal♦

D: »(Naziv za) ♦signal♦, zelo kratek ♦impulz♦, ki poganja upravljanje in sinhronizacijo različnih elektronskih procesov in naprav (npr. ♦sekvencerja♦ ).« (‹EN›, 96)

GL: ♦signal♦.

PRIM: ♦sprožilni mehanizem♦, (♦trigger♦).

‹BASS›, II, 124; ‹FR›, 96; ‹POU›, 207

ANG: trigger; NEM: Trigger; FR: trigger; IT: trigger.

D: Naziv za napravo, ki rabi za proizvajanje ♦sprožilnega signala♦.

KM: V literaturi je »trigger« definiran izključno kot ♦sprožilni signal♦. V ‹ŠPR›, 567, pa je ponujen, kot prevod »triggerja«, tudi s. m. (tudi: »sprožilni krog«), povsem upravičeno, saj to tudi je naziv naprave, ki spodbuja ♦sprožilni signal♦. V D ♦Hammondovih orgel♦ (‹RUF›, 178) so tipke, ki delujejo kot stikala (NEM = »Schalter«), tudi s. m., ker indukcijski tok kot ♦signal♦ vodijo do ojačevalca ter nato v zvočnike. Na podoben način je gumb ♦sekvencerja♦ (oziroma tipka) s. m., ki spodbuja ♦sprožilni signal♦. V obeh primerih torej tipke nimajo takšne funkcije, kot jo imajo pri akustičnih glasbilih s tipkami.

PRIM: ♦sprožilni signal♦, (♦trigger♦).

‹BASS›, II, 124; ‹POU›, 207

ET: ♦Metrika♦.

D: »Blacher prvič (aplicira) načela t. i. spremenljive metrike, s katero poskuša ponovno vzpostaviti enotnost med ♦metrom♦, ♦ritmom♦ in taktom, kar je v glasbi že od nekdaj pešalo. Blacher analizira ritmični tok skladbe po vnaprej določenem zaporedju: zaporedje številk v obliki loka (od manjših proti večjim in obratno), postavljenih nad začetnimi takti, vodi izvajalca v ritmično ‘strukturo’ dela. Ko skladatelj izčrpa to zaporedje, začenja znova zapolnjevati ritmični okvir z drugimi ♦toni♦.« (ANDREIS 1976a: 263–264 – op. 50)

KM: Očitno je, da je s. m. enaka ‘variabilnemu metru’ (D2).

KR: Povsem nejasno je, zakaj se v D namesto ♦metra♦ uporablja ♦metrika♦, ko pa se v NEM-terminologiji ta pojem – kot oznaka za ‘variabilni meter’ – nikoli ne pojavi (gl. KR ‘metrike’). Vedno se uporablja množinska oblika besede »Metrum« = »Metren«, npr. v ‹EH›, 371, in v ‹HI›, 502. V D je prav tako nenatančno, pa tudi napačno, omenjanje ‘ritma’ (ne glede na to, da je pridevnik iz ♦ritma♦ »ritemski«, ne pa »ritmičen«, ker »ritmičen« izhaja iz ♦ritmike♦ – gl. KR ♦ritma♦, kot tudi pri ♦metru♦, kjer je pridevnik »metrski«, ne pa »metričen«, ker »metričen« izhaja iz ♦metrike♦ – gl. KR ♦metra♦): »ritmični tok« (= »ritemski tok«), »ritmična ♦struktura♦« (= »ritemska ♦struktura♦«) in »ritmični okvir« (= »ritemski okvir«) so pravzaprav »metrski tok«, »metrska ♦struktura♦« in »metrski okvir«. V zapisu se namreč z ♦variabilnimi metri♦ misli prav na spremenljivo metrsko ♦strukturo♦, ki se, seveda, odraža tudi v ritmičnem toku in ritmični ♦strukturi♦, zato je ritmični okvir, v katerem so navedeni ♦variabilni metri♦, lahko samo »metrski okvir«.

GL: ♦metrika♦.

PRIM: ♦multimeter♦, ♦spremenljivi metrum♦.