ANG: soul, soul jazz, soul music, soul 1950; NEM: Soul, Soul–Musik, „Seele», schwarze Popmusik; FR: soul (jazz), „âme», musique pop des noirs; IT: soul (jazz), (music), „anima», musica pop afroamericana.
ET: ANG soul = duša; ♦jazz♦.
D: 1–A) »(Naziv za) adaptacijo ♦bebopa♦ pod vplivom ♦gospel♦ pesmi v … črnskem ♦jazzu♦ v 60-ih letih … V interpretaciji izstopa t. i. ♦funky♦ slog. Glavna predstavnika slednje smeri sta Horace Silver in Adderley Quintet.« (‹MELZ›, III, 409)
1–B) »(Naziv za) adaptacijo ♦bebopa♦ pod vplivom ♦gospela♦ od sredine petdesetih do začetka šestdesetih let. Ta ♦funky♦ slog je poudarjal harmonska zaporedja, usmerjena k subdominanti, in tako spominjal na slog cerkvenih himn. Vseboval je privlačne, simetrične melodije v kombinaciji s ♦strukturo♦ ♦bebopa♦ (tj. dvanajsttonsko obliko ♦bluesa♦ ali 32-taktno obliko popularne pesmi) …« (‹GRJ›, II, 480–481; ‹RAN›, 773)
2–A) »(Naziv za) zvrst črnske ameriške glasbe, ki vsebuje elemente ♦gospela♦, ♦bluesa♦ in ♦jazza♦. Vrh je dosegel okrog leta 1966. Vodilni umetniki na tem področju so bili S. Cooke, O. Redding in A. Franklin.« (‹IM›, 362)
2–B) »Pojem ima nejasen pomen, ki označuje glasbo črnskih glasbenikov, kot so D. Ross, R. Charles, J. Brown, G. Knight … A. Franklin in W. Pickett. Soul je postal … popularen v šestdesetih letih, njegovo bistvo pa je v tesni povezavi z … identiteto črncev, saj je to črnska glasba, ki jo izvajajo črnski umetniki, ki so jo poslušali predvsem na črnskih radijskih postajah, in katero propagirajo črnske revije in časopisi.« (‹FR›, 83–84)
2–C) »(Naziv za) slog v glasbi, ki so ga po 2. svetovni vojni razvili severnoameriški črnci kot razširitev ekspresivnih elementov ♦rhythm and bluesa♦ … Prek črnskih producentov v diskografskih studiih v Philadelphiji (Phillysound) postane komercialna soul glasba od konca šestdesetih izjemno uspešen del ♦pop glasbe♦.« (‹HI›, 440)
2–D) »(Naziv za) mešanico slogov starejšega ♦gospela♦ in črnskega ♦rhythm and bluesa♦, če obravnavamo ♦rhythm and blues♦ kot črnsko predhodnico ♦rock and rolla♦. Okrog leta 1966 je soul pri A. Franklin, B. B. Kingu in O. Reddingu vseboval čar novega (mogoče tudi iskrenega) in je na ta način dal izviren prispevek mednarodnemu ♦rocku♦. Drugi val, ki se je začel med letoma 1970 in 1972 in je povezan s Sigma Sound Studiom K. Gamblea in L. Huffa ter z njunim diskografskim podjetjem Phillysound, je preplavil diskografski trg z dovršeno konfekcijo.« (‹KN›, 190–191)
KM: NEM-, FR- in IT-ustreznice ANG-izvirnika so poskusi prevoda (v ‹BR›, 238–239), ki pa se v praksi ne pojavljajo.
KR: Glede na oblike pojmov, ki so v priročnikih, lahko sklepamo, da je s. okrajšava za »soul music«, tj. da s. j. nima nobene zveze s soulom. Zato so D razdeljene v dve skupini: D 1–A in 1–B definirata s. j., D 2–A in 2–B pa definirata s. kot »soul music«. Zanimivo je, da so vse D pod 2 (A–D) izrazito neizenačene, čeprav gre očitno za isti pojem. Zlasti je simptomatično razhajanje v D 2–C in D 2–D: V D 2–C se sploh ne omenja vpliv s. (prek ♦rhythm and bluesa♦) na ♦rock♦. Ravno tako se s. drugega vala (D 2–D), ki se v D 2–C tako ne imenuje, vendar se misli na isto, v D 2–C ne skuša slogovno uvrstiti, medtem ko se v D 2–C brez problema uvrsti v ♦pop glasbo♦.
Torej: s. j. vsebuje določeno tehtnost tehničnega pojma, tj. strokovne besede, medtem ko je s. kot okrajšava za »soul music« tako močno mistificiran pojem, da je v Pojmovniku omenjen le zaradi popularnosti, h kateri je, zlasti po poplavi njegovega »drugega vala« (gl. D 2–D), prispevala tudi diskografska industrija (seveda brez vsakršne potrebe po definiranju pojma izven kriterijev tržne klasifikacije).
GL: ♦bebop♦ = ♦bop♦ = ♦rebop♦, ♦blues♦, ♦funk(y) ♦, funky jazz♦, ♦gospel♦, ♦hard bop♦, ♦jazz, ♦negro spiritual♦ = (spiritual), ♦pop, pop glasba♦, ♦rhythm and blues♦, ♦rock and roll♦.
‹BASS›, IV, 366 = „soul music»; ‹BKR›, IV, 175–176 = ♦soul♦; ‹GR6›, XVII, 545 = „soul music»; ‹HK›, 361–362; ‹RIC›, IV, 256 = ♦soul jazz♦ (vodilka k ♦jazzu♦)