ANG: system; NEM: System; FR: système; IT: sistema
D: 1) »Pojem … označuje organizacijo ♦tonov♦ v okviru determinirane ♦strukture♦. V vsakdanji rabi, kot tudi v harmoničnem sistemu ali sistemu skladanja, je beseda sistem ohranila svoj običajni pomen načela. V teoriji glasbe se večinoma razlikujeta dva različna načina rabe (pojma) z natančnim smislom. 1. Akustični sistem. Označuje se uporabljeno akustično načelo, po katerem se urejajo ♦toni♦. – 2. Melodični sistem. Označuje se operativni izbor iz kakšne ♦lestvice♦, vendar brez ideje tonike ali kakšnega poudarjenega ♦tona♦ … Melodični sistem torej sestoji iz omejenega izbora ♦tonov♦ iz zadane ♦lestvice♦. Treba je poudariti, da nemški pojem ‘Tonsystem’ na splošno označuje tisto, kar se v francoščini označuje z ♦lestivco♦, čeprav bi ga morali, če vsebuje manj kot pet ♦tonov♦ znotraj oktave, imeti za melodično ♦strukturo♦1 (npr. c–f–g). Pravzaprav je razlikovanje med ♦lestvico♦, sistemom in melodično ♦strukturo♦ precej poljubne narave in so zato ti trije pojmi delno zamenljivi na pomenski ravni.« (‹HO›, 984)
2) »(Naziv za) nekaj, na kar se usmerja pozornost za potrebe analize … (Tukaj) sistem natančneje opredeljujemo kot fizično razvrstitev, ki jo lahko upravljamo z zunanjimi vplivi in ki na te zunanje vplive reagira na način, da se ta reakcija lahko izmeri.« (MEYERS 1964: 22)
KR: V D 1 se želi pomen pojma opredeliti na kar se da široki ravni, vendar se omejuje na njegov tradicionalen pomen (v ‹HO›, 984–986, se še zlasti obdelujejo »akustični s.«, »pitagorejski s.«, »temperirani s.« in »Zarlinov s.«). Koristno je razlikovanje pomenov na splošni ravni in posebnih, specialističnih ravneh. (V prevodu sem ♦zvok♦ – »son« – zamenjal s ♦tonom♦, saj je v pričujočem kontekstu zares nesmiselno govoriti o ♦zvoku♦.) V D 2 se navaja povsem specialističen pomen pojma, ki nam v našem primeru ne bo kaj dosti pomagal. (Zanimivo je, da ‹JON›, 311, navaja edino ta pomen.)
V Pojmovniku pojem srečujemo v različnih kontekstih, ki najpogosteje nimajo nobene zveze z glasbenih izrazjem, tj. pojem se uporablja v splošnem pomenu, ki je pomensko veliko širši od »načela« v D 1. (Primer zase predstavlja »sistemska glasba« kot sopomenka ♦minimalne♦, tj. ♦repetitivne glasbe♦ v ‹GR6›, VIII, 481 – gl. KR ♦minimalne♦ in ♦repetitivne glasbe♦.) Glede na to, da pojem sistem ravno v izrazju ♦glasbe 20. stoletja♦ dobiva pomene, ki so zanj popolnoma neprimerni, pa je treba opozoriti na naslednje:
1) V D ♦lestivce♦ se natančno omenja pomenska razlika med s. in ♦lestvico♦. Iz tega razloga nastajajo durove in molove tonalitetne ♦lestvice♦ iz ♦tonalitete♦ kot s. oziroma iz tonalitetnega s. Tako je tudi ♦pentatonika♦ naziv za s., iz katerega se izpeljuje ♦pentatonska lestvica♦ (gl. KR ♦pentatonike♦ in KM ♦pentatonske lestvice♦). Vendar je nekoliko drugače z ♦modaliteto♦: če je ta, analogno ♦tonaliteti♦, naziv za s., kar tudi je (gl. D ♦modalitete♦), potem ♦modus♦, glede na njegove različne pomene v izrazju ♦glasbe 20. stoletja♦, ne more biti vedno sopomenski z lestvičnim s., izpeljanim iz ♦modalitete♦ (gl. KM ♦modusa♦).
2) Podobno takšnemu razmerju med ♦modusom♦ in ♦modaliteto♦ so pogosta nenehna napačna prizadevanja, da bi se nekatere vrste ♦predurejanja gradiva♦ v ♦glasbi 20. stoletja♦ razglasile za s. kljub njihovi izraziti kratkoročnosti. V KM ♦lestivce♦ se opozarja na takšna prizadevanja, ki so seveda napačna. Torej: ♦vrsta♦, ♦serija♦ in ♦dvanajsttonska vrsta, serija♦ niso in ne morejo biti s., še zlasti pa ne smemo govoriti o ♦dvanajsttonski glasbi♦, tj. glasbi, skladani z ♦dvanajsttonsko tehniko♦, kot o glasbi, ki je izšla iz dvanajsttonskega s. (kot npr. v D 6 ♦modalitete♦, v D 4 in KR – t. d ♦strukture♦, v citatu iz PERLE 1977: 84 v KR ♦vertikalizacije♦, v ‹GR6›, XIX, 286, itn.; več o pojmu »Zwölfhalbtonsystem« in sorodnih pojmih gl. BEICHE 1985: 1–3, 12–13; v BEICHE 1985: 13 se obdeluje tudi povsem nesmiseln pojem »dvanajsttonska ♦tonaliteta♦« = NEM »Zwölftontonalität«, saj je »dvanajsttonski s.« pravzaprav kromatična ♦lestvica♦, torej zgradba, iz katere se – kot njena ♦preureditev♦ – artikulira ♦dvanajsttonska vrsta, serija♦; v ‹GR›, 163, pa je govora o »temperiranem polstopinjskem s.« (gl. KM ♦serije višine tona♦), kar je popolnoma nesmiselno.) Ko je v D ♦metatonalitete♦ govora o njej kot o s., iz katerega izvira primerna ♦lestivca♦, se pravzaprav misli na iskanje s., »ki bi bil lahko pravilo« (MITCHELL 1963: 13), ki se omenja tudi v KM ♦lestivce♦.
Zaradi vsega tega se v ‹GL› na različnih mestih govori o »glasbi tradicije čiste sistemskosti«, pri čemer se misli na glasbo tonalitetne (z durovsko-molovskimi ♦lestvicami♦) in modalitetne sistemskosti (s starogrškimi in starocerkvenimi ♦modusi♦, vendar ne tudi z ♦modusi♦ s pomeni, specifičnimi za ♦glasbo 20. stoletja♦; gl. npr. ♦modus omejenih možnosti transpozicije♦). V splošnem dojemanju glasbe kot reda (po vzoru na sholastičen odnos med esenco in eksistenco) je njena utemeljenost v določenem s. skorajda edino zagotovilo za obstoj tega reda, in sicer ne le v naši, zahodni kulturi. ♦Glasba 20. stoletja♦ se tudi, zaradi prisiljenosti takšnega dojemanja glasbe, nagiba k takšnemu utemeljevanju, vendar po različnih, spremenljivih in v glavenm popolnoma relativnih poteh (kar pa ne pomeni, da je zaradi tega ogledalo nereda). Ravno zaradi tega je treba biti še posebej previden pri uporabi pojmov s. in sistemskost. S. se namreč, kakor se dojema v pričujočem Pojmovniku, ne nanaša samo na »ozadje« ♦preureditve gradiva♦, temveč tudi na daljnosežnejše posledice te ♦preureditve♦ v kompozicijsko-tehničnih postopkih in rezultatu, do katerih vodijo.
[V slovenščini predlagamo uporabo pojmov: zgradba, sestav(a) ali ustroj.]
GL: ♦faktura♦, ♦lestivca♦, ♦modaliteta♦, ♦modus♦, ♦vrsta♦, ♦predureditev gradiva♦, ♦serija♦, ♦struktura♦, ♦tekstura♦, ♦tonaliteta♦.
‹APE›, 294 (v smislu povezovanja črtovja); ‹HI›, 463 = vodilka k »Notenliniensystem« (= »sistem črtovja«), k »Tonsystem« (= »tonski sistem«) in k »Klappensstem« (= »sistem pokrovov« pri pihalnih); ‹MI›, III, 763–764 (le v pomenu »lestvičnih sistemov«); ‹RAN›, 828 (v smislu povezovanja črtovja)
1 V izvirniku se tukaj navaja »Melodiestruktur«.
