SISTEM

ANG: system; NEM: System; FR: système; IT: sistema

D: 1) »Pojem … označuje organizacijo tonov v okviru determinirane strukture. V vsakdanji rabi, kot tudi v harmoničnem sistemu ali sistemu skladanja, je beseda sistem ohranila svoj običajni pomen načela. V teoriji glasbe se večinoma razlikujeta dva različna načina rabe (pojma) z natančnim smislom. 1. Akustični sistem. Označuje se uporabljeno akustično načelo, po katerem se urejajo toni. – 2. Melodični sistem. Označuje se operativni izbor iz kakšne lestvice, vendar brez ideje tonike ali kakšnega poudarjenega tona … Melodični sistem torej sestoji iz omejenega izbora tonov iz zadane lestvice. Treba je poudariti, da nemški pojem ‘Tonsystem’ na splošno označuje tisto, kar se v francoščini označuje z lestivco, čeprav bi ga morali, če vsebuje manj kot pet tonov znotraj oktave, imeti za melodično strukturo1 (npr. c–f–g). Pravzaprav je razlikovanje med lestvico, sistemom in melodično strukturo precej poljubne narave in so zato ti trije pojmi delno zamenljivi na pomenski ravni.« (‹HO›, 984)

2) »(Naziv za) nekaj, na kar se usmerja pozornost za potrebe analize … (Tukaj) sistem natančneje opredeljujemo kot fizično razvrstitev, ki jo lahko upravljamo z zunanjimi vplivi in ki na te zunanje vplive reagira na način, da se ta reakcija lahko izmeri.« (MEYERS 1964: 22)

KR: V D 1 se želi pomen pojma opredeliti na kar se da široki ravni, vendar se omejuje na njegov tradicionalen pomen (v ‹HO›, 984–986, se še zlasti obdelujejo »akustični s.«, »pitagorejski s.«, »temperirani s.« in »Zarlinov s.«). Koristno je razlikovanje pomenov na splošni ravni in posebnih, specialističnih ravneh. (V prevodu sem zvok – »son« – zamenjal s tonom, saj je v pričujočem kontekstu zares nesmiselno govoriti o zvoku.) V D 2 se navaja povsem specialističen pomen pojma, ki nam v našem primeru ne bo kaj dosti pomagal. (Zanimivo je, da ‹JON›, 311, navaja edino ta pomen.)

V Pojmovniku pojem srečujemo v različnih kontekstih, ki najpogosteje nimajo nobene zveze z glasbenih izrazjem, tj. pojem se uporablja v splošnem pomenu, ki je pomensko veliko širši od »načela« v D 1. (Primer zase predstavlja »sistemska glasba« kot sopomenka minimalne, tj. repetitivne glasbe v ‹GR6›, VIII, 481 – gl. KR minimalne in repetitivne glasbe.) Glede na to, da pojem sistem ravno v izrazju glasbe 20. stoletja dobiva pomene, ki so zanj popolnoma neprimerni, pa je treba opozoriti na naslednje:

1) V D lestivce se natančno omenja pomenska razlika med s. in lestvico. Iz tega razloga nastajajo durove in molove tonalitetne lestvice iz tonalitete kot s. oziroma iz tonalitetnega s. Tako je tudi pentatonika naziv za s., iz katerega se izpeljuje pentatonska lestvica (gl. KR pentatonike in KM pentatonske lestvice). Vendar je nekoliko drugače z modaliteto: če je ta, analogno tonaliteti, naziv za s., kar tudi je (gl. D modalitete), potem modus, glede na njegove različne pomene v izrazju glasbe 20. stoletja, ne more biti vedno sopomenski z lestvičnim s., izpeljanim iz modalitete (gl. KM modusa).

2) Podobno takšnemu razmerju med modusom in modaliteto so pogosta nenehna napačna prizadevanja, da bi se nekatere vrste predurejanja gradiva v glasbi 20. stoletja razglasile za s. kljub njihovi izraziti kratkoročnosti. V KM lestivce se opozarja na tak­šna prizadevanja, ki so seveda napačna. Torej: vrsta, serija in dvanajsttonska vrsta, serija niso in ne morejo biti s., še zlasti pa ne smemo govoriti o dvanajsttonski glasbi, tj. glasbi, skladani z dvanajsttonsko tehniko, kot o glasbi, ki je izšla iz dvanajsttonskega s. (kot npr. v D 6 modalitete, v D 4 in KR – t. d strukture, v citatu iz PERLE 1977: 84 v KR vertikalizacije, v ‹GR6›, XIX, 286, itn.; več o pojmu »Zwölfhalbtonsystem« in sorodnih pojmih gl. BEICHE 1985: 1–3, 12–13; v BEICHE 1985: 13 se obdeluje tudi povsem nesmiseln pojem »dvanajsttonska tonaliteta« = NEM »Zwölftontonalität«, saj je »dvanajsttonski s.« pravzaprav kromatična lestvica, torej zgradba, iz katere se – kot njena preureditev – artikulira dvanajsttonska vrsta, serija; v ‹GR›, 163, pa je govora o »temperiranem polstopinjskem s.« (gl. KM serije višine tona), kar je popolnoma nesmiselno.) Ko je v D metatonalitete govora o njej kot o s., iz katerega izvira primerna lestivca, se pravzaprav misli na iskanje s., »ki bi bil lahko pravilo« (MITCHELL 1963: 13), ki se omenja tudi v KM lestivce.

Zaradi vsega tega se v ‹GL› na različnih mestih govori o »glasbi tradicije čiste sistemskosti«, pri čemer se misli na glasbo tonalitetne (z durovsko-molovskimi lestvicami) in modalitetne sistemskosti (s starogrškimi in starocerkvenimi modusi, vendar ne tudi z modusi s pomeni, specifičnimi za glasbo 20. stoletja; gl. npr. modus omejenih možnosti transpozicije). V splošnem dojemanju glasbe kot reda (po vzoru na sholastičen odnos med esenco in eksistenco) je njena utemeljenost v določenem s. skorajda edino zagotovilo za obstoj tega reda, in sicer ne le v naši, zahodni kulturi. Glasba 20. stoletja se tudi, zaradi prisiljenosti takšnega dojemanja glasbe, nagiba k takšnemu utemeljevanju, vendar po različnih, spremenljivih in v glavenm popolnoma relativnih poteh (kar pa ne pomeni, da je zaradi tega ogledalo nereda). Ravno zaradi tega je treba biti še posebej previden pri uporabi pojmov s. in sistemskost. S. se namreč, kakor se dojema v pričujočem Pojmovniku, ne nanaša samo na »ozadje« preureditve gradiva, temveč tudi na daljnosežnejše posledice te preureditve v kompozicijsko-tehničnih postopkih in rezultatu, do katerih vodijo.

[V slovenščini predlagamo uporabo pojmov: zgradba, sestav(a) ali ustroj.]

GL: faktura, lestivca, modaliteta, modus, vrsta, predureditev gradiva, serija, struktura, tekstura, tonaliteta.

‹APE›, 294 (v smislu povezovanja črtovja); ‹HI›, 463 = vodilka k »Notenliniensystem« (= »sistem črtovja«), k »Tonsystem« (= »tonski sistem«) in k »Klappensstem« (= »sistem pokrovov« pri pihalnih); ‹MI›, III, 763–764 (le v pomenu »lestvičnih sistemov«); ‹RAN›, 828 (v smislu povezovanja črtovja)

1 V izvirniku se tukaj navaja »Melodiestruktur«.

SIRENA

ANG: siren; NEM: Sirene; FR: sirène: IT: sirena.

ET: Grš. Seirn = Sirena; sirene so v grški mitologiji dekleta, ki s svojim čarobnim petjem zapeljujejo mornarje in jih nato ubijejo (‹KLU›, 674).

D: »(Naziv za) napravo, ki proizvaja tone in ugotavlja število nihajev, ki jih posamezen ton naredi v določenem času. V starejši fizikalni akustiki so se ti mehanski proizvajalci zvoka … uporabljali za določanje frekvence. Pri enostavni sireni … se zvok proizvaja s kolesom z enakomerno (periodično) razporejenimi luknjami, ki rotira pred šobami, skozi katere kroži zrak. Iz zmnožka števila lukenj na kolesu in števila obratov v sekundi je moč izračunati frekvenco osnovnega nihaja … Dojemanje impulza in časa v … serialni tehniki je v neposredni povezavi z eksperiemnti F. W. Opelta, ki je s povečanjem števila obratov demonstriral prehod z ločenih impulzov na ton, pri katerem se nihaji niso dali več zaznati in šteti. Leta 1852 je Opelt objavil razpravo o teoriji glasbe, ki temelji na ritmu pulzov (D 2) zvočnih valov (gl. OPELT 1852).« (‹EH›, 315)

KM: Znano je, da se s. kot glasbilo pojavi v Varèsejevi Ionizaciji (1930–1933), vendar je, kot je iz D očitno, pojem v tem pomenu za Pojmovnik irelevanten. Precej pomembnejši je njegov pomen v smislu razmerja makročas/mikročas, na katerem delno (zlasti pa v STOCKHAUSEN 1963) temelji teorija o enotnosti parametrov (še zlasti višine tona in trajanja tona) v serialni glasbi.

GL: impulz, makročas/mikročas, pulz (D 2), serialna tehnika (skladanja), trajanje (tona), višina tona.

‹BASS›, IV, 307; ‹BKR›, IV, 163; ‹GRI›, III, 390; ‹GUI›, 132; ‹L›, 523; ‹P›, 294; ‹RIC›, IV, 228.

SINUSNI NIHAJ, TON, VAL

ANG: sine tone, sine wave, sinus tone; NEM: Sinuston, Sinusschwingung, Sinuswelle; FR: mouvement sinusoïdal; IT: andamento sinusoidale, suono sinusoidale.

ET: Lat. sinus = ovinek, vijuga; ton.

D: »(Naziv za) periodično nihanje, ki ga proizvaja generator sinusnega nihaja, tona, vala, katerega osciloskopski prikaz je sinusen. Zvočni spekter sinusnega nihanja vsebuje le temeljni ton, brez enega samega parcialnega tona. Sinusni ton ne obstaja v naravi, vendar je kljub temu osnova elektronske glasbe (gl. aditivna sinteza zvoka).« ‹EN›, 218; ‹HI›, 432)

KM: Poleg pridevnika »sinusni« so omenjeni nihaj, ton in val, saj je njihova uporaba v literaturi enakovredna ter so v tem smislu sopomenski. Naziv »sinusni« izvira iz osciloskopskega prikaza s. n.; vrsta nihaja ustvarja valovanje; ton razume slušno zaznavo tega nihanja, tj. valovanja, zvok pa ni omenjen, ker (v nasprotju s tonom) obvezno vsebuje parcialne tone, kar pomeni, da nikakor ne moremo govoriti o sinusnem zvoku.

KR: »Sinus-ton« (‹MELZ›, III, 357–358) je germanizem s samostalnikoma, med katerima ima prvi funkcijo pridevnika. V ‹MELZ›, I, 517, se navaja s. n., v ‹MELZ›, I, 197, pa »sinusno nihanje« (gl. KR belega šuma). Pridevnik »sinusni« iz samostalnika »sinus« (v obliki »sinusni ton«) je pravilen, v slovenščini pa se uporablja tudi »sinusoidni«, saj pomen pojma izvira iz grafičnega prikaza nihanja, sinusoide. »Sinusoidni« je vsekakor bolj sprejemljiv od mednarodne oblike »sinusoidalni«.

GL: elektronska glasba, generator sinusnega nihaja, tona, vala, generator sinusnih signalov – RC, skladba iz sinusnih tonov, ton, zvok.

PRIM: žagasti nihaj, ton, val, pravokotni nihaj, ton, zvok, val, trikotni nihaj, ton, zvok, val = (delatsti nihaj, ton, zvok, val)

‹BASS›, I, 24; ‹BKR›, IV, 163; ‹DOB›, 200; ‹EH›, 309–312; ‹FR›, 82; ‹GR›, 167; ‹HU›, 72; ‹JON›, 281; ‹KN›, 184; LEIPP 1984: 23–25; ‹M›, 16–17; ‹P›, 294; ‹POU›, 191–196; ‹RL›, 875

SINTEZA ZVOKA

ANG: sound synthesis, tone synthesis (redko); NEM: Klangsynthese; FR: synthèse du son, synthèse éléctronique, synthèse sonore; IT: sintesi del suono.

ET: Grš. sýnthesis = sestavljanje, spajanje, povezovanje, iz predl. sýn = skupaj in tithénai = dati, postaviti, polegati (‹KLU›, 716, 717).

D: »(Naziv za) tvorjenje zvoka z elektronskimi sredstvi, najpogosteje s sintetizatorjem.« (‹FR›, 84)

GL: aditivna sinteza zvoka, elektronska glasba, križna modulacija, modulacija, modulacija amplitude = (AM) = (amplitude modulation), modulacija faze = fazni premik (D 1), modulacija frekvence = (FM) = (frequency modulation), modulacije zvokov(n)e barve, sintetizator, vzorčevalnik, subtraktivna sinteza zvoka, vzorčenje = (sampling), zvok.

PRIM: analiza spektra = analiza zvoka = (spektralna glasba), analiza zvoka = analiza spektra = (spektralna glasba).

‹BASS›, II, 129; ‹DOB›, 149–175; ‹EN›, 115–117; ‹LARE›, 1156; ‹P›, 294

SINTEZA FREKVENCE Z MODULACIJO

ANG: FM synthesis, frequency modulation synthesis; NEM: Fm–Synthese.

ET: Sinteza zvoka; modulacija; lat. frequentia = pogostost, iz frequens = pogost (‹KLU›, 231).

D: »(Naziv za) sintezo zvoka po načelu modulacije frekvence.« (‹EN›, 85)

GL: algoritemski sintetizator, elektronska glasba, modulacija frekvence = (FM) = (frequency modulation), sinteza zvoka.

PRIM: aditivna sinteza zvoka, subtraktivna sinteza zvoka.

‹DOB›, 168–169

SINTETIČNI AKORD

ANG: synthetic chord; NEM: synthetischer Akkord.

ET: Sintetična glasba, akord.

D: 1) »Skrjabinov naziv za …mistični akord.« (‹HI›, 463)

2) »(Naziv za) kompleksen akord, ki ga skladatelj oblikuje za specifične namene, ki pa vsebuje nekoliko elementov, ki se jih da pozneje izkoristiti …« (‹JON›, 307)

KR: V D 1 se pomen s. a. omejuje le na Skrjabinov mistični akord, kar je seveda napačno. V ‹JON›, 307, je v s. a. poleg mističnega akorda uvrščen tudi piramidni akord, lahko pa bi bili uvrščeni tudi vsi tisti akordi, ki temeljijo na sintetičnih lestvicah.

GL: agregat (D 1), akord, mistični akord = Prometejev akord = Skrjabinov akord , piramidni akord, Prometejev akord = mistični akord.

PRIM: sintetična lestvica.

SINTETIČNA LESTVICA

ANG: synthetic scale.

ET: Sintetična glasba.

D: 1) »(Naziv za) lestvico, ki je izmišljena za posebne okoliščine in praviloma ne vsebuje tradicionalnega durovega in molovega modusa.« (‹JON›, 308)

2) »(Naziv za) katerokoli lestvico, razen za tradicionalno durovo in molovo lestvico in za srednjeveške moduse. Kljub temu nekateri strokovnjaki ne vključujejo folklornih lestvic1 ali lestvic iz glasbe zahodnih kultur v ta pojem.« (‹FR›, 90)

KM: ‹JON›, 308, se sklicuje na Persichettija (PERSICHETTI 1961: 43–50), ki med s. l. ­uvršča tudi nekatre folklorne lestvice. Nadalje navaja tudi vrsto drugih s. l., med katerimi so nekatere uporabljene samo v eni skladbi, npr. šesttonska lestvica, ki jo je Stravinski uporabil v Posvetitvi pomladi:

(‹JON›, 309)

KR: Pojem je nekoliko begajoč, saj bi se morale s. l. kot umetno izdelane lestvice razlikovati od »naravnih«, ki – domnevno – niso umetno narejene. Seveda gre tu predvsem za lestvice, ki so jih skladatelji oblikovali za lastne potrebe, pogosto tudi za eno skladbo (v tem smislu je v D 1 delno upravičena omemba modusa, ker se včasih celo dvanajsttonska vrsta, serija in oblike vrste, serije imenujejo modusi – gl. KM modusa). Število s. l. je praktično neskončno, tako da v našem primeru predlagamo in obravnavamo le tiste, ki se najpogosteje uporabljajo.

GL: alžirska lestvica, dvojna harmonična lestvica, enigmatična lestvica, lidijska molova lestvica, lestvica, madžarska durova lestvica, madžarska molova lestvica, modus omejenih zmožnosti transpozicije, napolitanska durova lestvica, napolitanska molova lestvica, oktatonska lestvica, orientalska lestvica, simetrična lestvica, superlokrijska lestvica, večoktavna lestvica, večtonska lestvica, zrcalna lestvica.

PRIM: modaliteta, modus, sintetični akord.

1 V izvirniku piše »folk scales«. Gl. KR folka, folk glasbe, folk sloga.

SINTETIČNA GLASBA

NEM: synthetische Musik.

ET: Grš. sýnthesis = sestavljanje, spajanje, povezovanje, iz predl. sýn = skupaj in tithénai = dati, postaviti, polegati (‹KLU›, 716, 717).

D: »Napačno dojeman, pogosto pa tudi s polemičnimi nameni rabljen naziv, s katerim se je elektronski zvok želel razglasiti za ‘umetnega’ v slabšalnem pomenu … Pojem spominja na umetne materiale, ki v nasprotju z naravnimi delujejo kot manjvredni.« (‹EH›, 340)

KM: Ne glede na njegove negativne pomenske konotacije (prim. MEYER-EPPLER 1954: 7, tj. KM avtentične glasbe) se pojem (brez oziranja na le-te) lahko uporablja kot sopomenka elektronske glasbe, zlasti tiste, ki je nastajala v zgodnjih petdesetih letih kot »elektronische Musik« v Kölnu, saj je bil cilj takšne glasbe izključna uporaba sintetičnih, tj. umetno izdelanih zvokov. Po drugi strani se zato s. g. ne sme uporabljati kot sopomenka konkretne glasbe, saj njeni zvoki niso v celoti ustvarjeno po sintetični, tj. elektronski poti.

KR: »Sintetična glasba« je povsem napačna oblika, saj je njena osnova »sintetika«, kar razume umetno izdelan material. Čeprav je elektronsko zvokovje izdelano na sintetičen način, ga ne moremo v nobenem primeru imenovati »sintetika«, saj bi bilo to zares slabšalno, kot je omenjeno v D.

V ‹FR›, 89, se s s. g. usmerja na »glasbo s kodirano izvedbo« (»coded–performance music«): »(Naziv za) glasbo, ki se proizvaja z elek­tronskimi sredstvi in nadzira s perforiranim trakom ali preluknjanimi karticami. Glasba s kodirano izvedbo, ki je vzbudila zanimanje javnosti na razstavi v Parizu leta 1929, izvira iz pianole in mehaničnih orgel, ki so bile v modi v prvih dveh desetletjih 20. stoletja. V najzgodnejši obliki so štiri … oscilatorje nadzirali s perforiranim trakom ali preluknjano kartico. Leta 1945 se je razvila elektronska oprema za (takšen) nadzor frekvence, intenziteti, trajanja, vibrata in ovojnice.« (‹FR›, 15–16) Mimogrede, »glasba s kodirano izvedbo«, ki je kot pojem ni moč najti nikjer, razen v ‹FR›, nima nobene zveze s s. g.

GL: aditivna sinteza zvoka, skladba iz sinusnih tonov, subtraktivna sinteza zvoka.

PRIM: akuzmatika, akuzmatična glasba, avtomatska glasba = računalniška glasba (t. 2 v D), elektroakustična glasba, elektrofonska glasba, elektronska glasba, glasba za trak = (music for tape, tape music), konkretna glasba = (musique concrète), računalniška glasba (t. 2 v D) = avtomatska glasba = računalniška glasba.

SINTETIZATOR, SINTEZATOR = (SYNTHESIZER)

ANG: synthesizer; NEM: Synthesizer; FR: synthétiseut; IT: sintetizzatore.

ET: Grš. sýnthesis = sestavljanje, spajanje, povezovanje, iz predloga sýn = skupaj in tithénai = dati, postaviti, polegati (‹KLU›, 716, 717).

D: Naziv za elektronsko napravo, sestavljeno iz različnih modulov, s katero se, najpogosteje s sintezo zvoka, lahko ustvari katerikoli ton, zvok in/ali šum. Zvok se lahko ustvari tudi z generatorji in/ali oscilatorji (zlasti z generatorjem šuma ali oscilatorjem z nadzorom napetosti). V sintetizator se lahko tudi po elektroakustični poti, tj. z mikrofonom vnašajo zunanji, akustični zvoki, ki se lahko nato obdelujejo. Obdelujejo se večinoma z modulacijami in razlilčnimi filtri ter dodatnimi napravami (z obročnim modulatorjem, napravo za zakasnitev itn.). Vse operacije v sintetizatorju praviloma temeljijo na nadzoru napetosti. Prvim analognim sintetizatorjem so sledili digitalni sintetizatorji, ki jih v novi dobi upravljajo računalniki. Sintetizatorji se lahko uporabljajo v elektronski glasbi kot instrumenti pri študiju elektronske glasbe, vendar so pri izvedbah v realnem času neizogibni kot elektronski glasbeni instrumenti tudi v živi elektronski glasbi.

KM: V D se s., prek njegove raznolike uporabe v elektronski glasbi, želi opredeliti kot profesionalno napravo. Glede na ET s. danes razumemo kot vsak instrumet, pri katerem se zvok proizvaja po sintetični poti, tj. ne glede na to, ali lahko s tem instrumentom obdelujemo, transformiramo. Vrsta današnjih komercialnih instrumentov za široko in amatersko rabo so v tem smislu tudi s., ne glede na njihove možnosti – poleg profesionalnih s., katerih možnosti so specifirane v D –, ki so izjemno omejene. Prav zaradi tega bi s. morali spadati med elektronske glasbene instrumente, ne pa samo zaradi njihove specifične rabe v živi elektronski glasbi.

GL: algoritemski sintetizator, analogni sintetizator, chorus (D 2), digitalni sintetizator, elektronska glasba, elektronski glasbeni instrumenti, filter, generator(ji), kaleidofon (D 2), vmesnik = (interface), MIDI, modul, modulski sintetizator, nadzor napetosti = (VC) = (voltage control), obročni modulator = (ring modulator) = (RM), oscilator(ji),posnemovalnik = (emulator), razdelilna plošča = (patch board), , sekvencer = (sequencer), sinteza zvoka, studio za elektronsko glasbo = (elektronski studio), živa elektronska glasba = (live electronic music) = (live-electronics), vzorčevalnik.

‹BASS›, II, 124; ‹BKR›, IV, 219; ‹BKR›, V, 104; ‹CAN›, 535; ‹CP1›, 243; ‹DOB›, 175–185; ‹EH›, 336–339; ‹EN›, 235–240; ‹FR›, 89; ‹GR›, 179; ‹GRI›, III, 484–489; ‹GRJ›, II, 510–512; ‹GR6›, XVIII, 470–472; ‹HI›, 462–463; ‹HK›, 378–380; ‹HU›, 90–91; ‹IM›, 377; ‹KN›, 205–206; ‹LARE›, 1524; ‹MELZ›, III, 357; ‹P›, 294; ‹RAN›, 827–828; ‹RUF›, 496–498; ‹V›, 726

SIMULTANOST

ANG: simultaneity

ET: Lat. simul = skupaj (‹KLU›, 673); pripona -ost označuje značilnost, lastnost, stanje in podobno (‹BAB›, 290–292).

KR: V KR zvočnosti (ki je po ‹RAN›, 771, sopomenka s.) se poudarja, da pomen tega pojma v ničemer ne odstopa od običajnega pomena in ga zato ne moremo razumeti kot tehnični pojem in/ali strokovno besedo v izrazju glasbe 20. stoletja, kar med drugim dokazuje tudi njegova raba v ‹ROS›, 229 (gl. KR totalnega gledališča). Zato ni potrebe, da ga v Pojmovniku posebej obravnavamo, tudi kot možno nadomestilo za akord.

GL: agregat (D 1), akord, zvočnost (D 2).

‹FR›, 82; ‹GR›, 167; ‹JON›, 280–281; PRELE 1977: 84–110; ‹RAN›, 749; ‹V›, 683