Kategorija: tajništvo

ANG: simultaneity

ET: Lat. simul = skupaj (‹KLU›, 673); pripona -ost označuje značilnost, lastnost, stanje in podobno (‹BAB›, 290–292).

KR: V KR ♦zvočnosti♦ (ki je po ‹RAN›, 771, sopomenka s.) se poudarja, da pomen tega pojma v ničemer ne odstopa od običajnega pomena in ga zato ne moremo razumeti kot tehnični pojem in/ali strokovno besedo v izrazju ♦glasbe 20. stoletja♦, kar med drugim dokazuje tudi njegova raba v ‹ROS›, 229 (gl. KR ♦totalnega gledališča♦). Zato ni potrebe, da ga v Pojmovniku posebej obravnavamo, tudi kot možno nadomestilo za ♦akord♦.

GL: ♦agregat♦ (D 1), ♦akord♦, ♦zvočnost♦ (D 2).

‹FR›, 82; ‹GR›, 167; ‹JON›, 280–281; PRELE 1977: 84–110; ‹RAN›, 749; ‹V›, 683

ANG: symphonic jazz; NEM: sinfonischer Jazz, symphonischer Jazz.

ET: Grš. symphōnía = zvočna skladnost, soglasje, iz sýn = skupaj in phōné = glas, ♦zvok♦

(‹KLU›, 673); ♦jazz♦.

D: »Pojem, skovan v dvajsetih letih, delno v povezavi s poskusi (nekatere med njimi je sponzoriral Paul Whiteman), da se ♦jazz♦ poveže z oblikami (klasične glasbe), s tem pa je predhonik ♦third streama♦. Prizadevanje se je pojavilo, še preden se je ♦jazz♦ kot takšen identificiral, tako da obstaja določeno število del, kot npr. Appalachia (1896, rev. 1903) s podnaslovom ‘Variacije na staro suženjsko pesem’ Fredericka Deliusa, ki odkrivajo živ vtis idioma ameriške pesmi in plesa. Lahko bi rekli, da se je simfonični jazz začel z Gershwinovo opero Blue Monday (1922), čeprav se v enakem obdobju pojavi vrsta podobnih del …, med njimi dva baleta – Stvarjenje sveta (1923) Dariusa Milhauda in Within the Quota (1923) … Cola Porterja … Kljub temu je Blue Monday spodbudil Whitemana, da je naročil Rapsodijo v modrem (1924), brez dvoma najslavnejšo skladbo simfoničnega jazza. Gershwinova dela, ki so ji sledila, npr. Klavirski koncert (1925) in … Porgy in Bess (1935), lahko prištevamo k vrhuncem gibanja.« (‹GRJ›, II, 509) 

GL: ♦jazz♦, ♦third stream♦ = (tretji tok).

‹GR6›, XVIII, 428; ‹HI›, 430

ANG: symmetrical series; NEM: symetrische Reihe.

ET: Grš. symmetría = (dobesedno) pravilno razmerje, skladnost, ♦mera♦; iz sýn = skupaj tudi métron = ♦mera♦ (‹KLU›, 716); ♦serija♦.

D: 1) »(Naziv za) ♦dvanajsttonsko vrsto, serijo♦ …, pri kateri je en segment ♦obrat♦, ♦rakov postop♦, ♦rakov obrat♦ ali ♦transpozicija♦ drugega ♦segmenta♦. Npr. drugi ♦heksakord♦ ♦vrste♦ je lahko ♦obrat♦ prvega ♦heksakorda♦.» (‹FR›, 89)

2) »Křenek definira simetrično vrsto kot ♦vrsto♦, pri kateri je drugi ♦heksakord♦ ♦rakov postop♦, ♦obrat♦, ♦rakov obrat♦ ali ♦transpozicija♦ prvega ♦heksakorda♦. Rufer predlaga še bolj strnjeno definicijo. Dopušča, da je simetrična vrsta konstruirana na način, da je njegova druga polovica ‘zrcalna oblika’ prve polovice (tj. ♦obrat♦, ♦rakov postop♦ ali ♦rakov obrat♦). Kljub temu meni, da se simetrični odnosi lahko uresničijo tudi na drugačne načine. Eden med njimi je lahko ♦transpozicija♦ drugega; vsak ♦segment♦ iz treh not (♦trikord♦) v ♦heksakordu♦ je lahko zrcalna oblika drugega; kakšna popolna ♦vrsta♦ je lahko zrcalna oblika kakšne njegove transformacije; itn.» (‹JON›, 306–307)

KM: D 2 nas napoti nanaslednje bibliografske vire: KRENEK 1939: 186; KRENEK 1940: 36; PERLE 1977: 27–30; RUFER 1966: 95–96.

KR: Obe D sta omenjeni iz razloga, da se pokažejo tipične nenatančnosti, ki prežemajo izrazje ♦glasbe 20. stoletja♦, tudi v specializiranih priročnikih: 1) V D 1 se na začetku navaja ♦segment♦, čeprav je iz nadaljnjega besedila jasno, da je ta ♦segment♦ lahko samo ♦heksakord♦. 2) Iz D 2 je po drugi strani jasno, da ♦segment♦ ni nujno ♦heksakord♦, ampak je lahko manjši od ♦heksakorda♦ (npr. ♦trikord♦) ali pa je lahko cela ♦vrsta♦ simetrična kot zrcalna oblika kakšne njegove transformacije. (Simetričnost takšne ♦vrste♦ je zares vprašljiva!) 3) V D 2 se odvečno navaja »polovica vrste«, namesto »šesttonskega ♦segmenta♦« ali »♦heksakorda♦«. Tudi trinotni ♦segment♦ se v izvirniku ne imenuje ♦trikord♦.

GL: ♦agregat♦ (D 2), ♦derivacija♦, ♦derivatna vrsta, serija♦, ♦kombinatorična vrsta, serija♦, ♦kombinatoričnost♦, ♦vrsta♦, ♦oblika vrste, serije♦, ♦osni ton♦, ♦segment (vrste, serije)♦, ♦segmentacija (vrste, serije)♦, ♦sekundarna vrsta, serija♦, ♦serija♦, ♦zrcalni obrat (vrste serije)♦ = (♦zrcalna inverzija [vrste, serije]♦).

ANG: symmetrial scale; FR: gamme symétrique.

ET: Grš. symmetría = (dobesedno) pravilno razmerje, skladnost, ♦mera♦ (‹KLU›, 716).

D: »(Naziv za) ♦sintetično lestvico♦, pri kateri je spodnji ♦tetrakord♦ obrat zgornjega ♦tetrakorda♦.«

(‹FR›, 89)

KR: D ni pravilna, ker ne gre za obrat, temveč za transpozicijo.

GL: ♦lestvica♦, ♦osni ton♦, ♦sintetična lestvica♦.

PRIM: ♦oktatonska lestvica♦.

‹JON›, 309; ‹MI›, II, 220

ANG: signal; NEM: Signal; FR: signal.

ET: Poznolat. signale = znak, iz lat. signum = znak (‹DUD›, 673)

D: 1) »(Naziv za) vrsto električnih ♦impulzov♦, ki predstavljajo slišno ali vidno informacijo.« (‹FR›, 81)

2) »Naziv, ki se uporablja v elektroakustični tehniki za označevanje določenega koristnega ♦zvoka♦ (besede ali glasbe), ki nasprotuje ♦šumu♦«. (‹MI›, III, 703)

3) »Signal je osnovni pojem v teoriji informacij. Signale, ki jih pošiljatelj pošilja, prejemnik sprejema kot informacije. V komunikacijskem kanalu se signali uporabljajo kot nosilci informacij, ki jih opredeljuje zaloga določenih fizikalnih vrednosti. V glasbeni teoriji informacij … ♦ton♦ ni več ♦ton♦, temveč signal.« (‹EH›, 309)

KM: Namerno so omenjene tri D, da bi se vsaj delno ilustrirala raznolikost pomena tega popularnega pojma, ki se zaradi teh različnosti pogosto nenatančno uporablja, tj. niti kot tehnični pojem niti kot strokovna beseda. Zanimivo je, da D 3 sploh ne omenja pomena pojma znotraj teorije ♦elektronske glasbe♦. Tukaj je ta pomen vsekakor primaren, kot je vidno iz D 1 in 2.

GL: ♦sprožilni signal♦ = (♦triger♦).

‹CH›, 306; ‹GUI›, 21–22; ‹HO›, 935

ANG: shimmy; NEM: Shimmy; FR: shimmy; IT: shimmy

ET: ANG shimmy = trepetanje, drhtenje, tresti se (‹OAD›, 839), zaradi zelo hitrega tresenja telesa pri plesu, brez gibanja nog. (‹GR6›, XVII, 257; ‹RL›, 871)

D: »(Naziv za) družabni ples, soroden ♦fokstrotu♦, ameriškega porekla, ki se je pojavil po 1. svetovni vojni in je bil moderen zlasti v letih 1920/21 … Glasba je v alla breve ali 2/4 taktu in sodi v vrsto ♦ragtimea♦. Približen tempo je h= 96. Znan shimmy je bil Kitten on the Keys Zeza Confreyja, še zmeraj notiran v 4/4 taktu. Zgled shimmyja v umetniški glasbi je Hindemithova klavirska suita 1922, op. 26.« (‹RL›, 871)

GL: ♦fokstrot♦ = ♦foxtrot♦, ♦popularna glasba♦, ♦ragtime, rag♦, ♦zabavna glasba♦.

‹BASS›, IV, 287; ‹BKR›, IV, 156; ‹GR6›, XVII, 257; ‹HI›, 427; ‹HO›, 934; ‹MELZ›, III, 344; ‹P›, 318; ‹RAN›, 747; ‹RIC›, IV, 212

ANG: sphä rophon, sphaerophon; NEM: Sphärophon; FR: sphérophone; IT: sphärophon, sphaerophon.

ET: Grš. sphaíra = krogla, globus, žoga (‹KLU›, 544).

D: »Splošen naziv za skupino enoglasnih ♦elektonskih instrumentov♦, ki jih je za uporabo v mikrotonalitetni glasbi razvil Jőrg Mager v Berlinu med letoma 1921 in 1928. Prva verzija je temeljila na ♦oscilatorju♦ s 50 kHz … Frekvenca … se je nadzorovala z ročajem …, ki je omogočal le glissando … Instrument se je prvotno imenoval ♦elektrofon♦ … Leta 1922 je Alois Hába napisal nekaj krajših skladb za sferofon … Drugo verzijo sferofona so demonstrirali leta 1926 in zanj je Grigorij Mihajlovič Rimski-Korsakov napisal nekaj etid … leta 1928 je Mager zamenjal ročaje na sferofonu s konvencionalno klaviaturo in tako je nastal klaviaturni sferofon … Popolnejši trimanualni model klaviaturnega sferofona je konstruiral Mager v Darmstadtu leta 1930. Verjetno je to bil prototip njegovega prvega ♦partiturofona♦.« (‹GRI›, III, 436)

KR: V D je sporno obravnavanje s. kot »splošnega pojma«, saj za vse verzije Magerjevega s. obstajajo posebni nazivi (v D ni omenjen ♦kaleidofon♦!). Iz tega razloga ♦elektrofon♦, ♦kaleidofon♦, ♦partiturofon♦ in s. vendarle niso sopomenke.

GL: ♦elektrofon♦, ♦elektronski glasbeni instrumenti♦, ♦kaleidofon♦, ♦partiturofon♦.

‹BASS›, IV, 377; ‹FR›, 84–85; ‹GR›, 171; ‹HI›, 442; ‹LARE›, 517; ‹RIC›, IV, 263; ‹RUF›, 472

NEM: Klangfarbenskala (gl. KM), Reihe von Klangfarben.

ET: ♦Serija♦.

D: Naziv za ♦serijo♦, s katero se v ♦serialni glasbi♦ skozi ♦serialne postopke♦ ♦predurejanja gradiva♦ nadzira ♦parameter♦ ♦zvokov(n)e barve♦.

KM: D je teoretično pravilno zastavljena, vendar je v praksi serializacija tega ♦parametra♦ zelo problematična, saj iz njegovih vrednosti, v nasprotju z ♦višino (tona)♦ in ♦trajanjem (tona)♦ ne moremo ustvariti ♦lestvice♦, s tem pa niti ♦serije♦ (‹RL›, 457). V skladbah zgodnjega ♦serializma♦, npr. v Messiaenovem Mode de valeurs et d’intensités in v I. knjigi Boulezovih Struktur za klavirja, se je problem skušal rešiti na način, da so serializirali vrste udarcev na klavirju.

Viden je izostanek ustreznic v tujih jezikih (NEM-pojem »Klangfarbenskala« iz ‹G›, 66, je seveda napačen!), ki očitno izhaja iz omejenih praktičnih možnosti serializacije tega ♦parametra♦. V literaturi so se, če smo že pri s. z. b., večinoma ustvarjali pojmi ad hoc, ki pa se zaradi svoje neusklajenosti niso navajali v leksikonih in slovarskih priročnikih.

KR: ♦Zvokov(n)a barva♦ se v s. z. b. ne uporablja v množini, ker se dojema kot ♦parameter♦ (gl. KR ♦serije višine (tona)♦), čeprav v strogem akustičnem smislu ni to (gl. KM ♦trajanja tona♦ in KR ♦višine tona♦ in KM ♦zvokov(n)e barve♦).

GL: ♦parameter♦, ♦serija♦, ♦serializem♦, ♦serialna glasba♦, ♦serialna tehnika (skladnja)♦, ♦serialni postopki♦, ♦zvokov(n)a barva♦ = (zvočna barva).

PRIM: ♦serialna intenzitete (tona)♦, ♦serija trajanja (tona) ♦, ♦serija višine (tona)♦.

‹G›, 66, 73–76

NEM: Reihe von Tonhöhen, Tonhőhenreihe, Tonreihe; FR: série d’hauteur(s).

ET: ♦Serija♦.

D: Naziv za ♦serijo♦, s katero se v ♦serialni glasbi♦ skozi ♦serialne postopke♦ ♦predurejanja gradiva♦ nadzira ♦parameter♦ ♦višine tona♦.

KM: Viden je izostanek ustreznice pojma v ANG. Problem izhaja iz sopomenskosti s. (t.) v. z ♦dvanajsttonsko vrsto♦, katere pomen se uporablja, ko govorimo o ♦dvanajsttonski♦, ne pa o ♦serialni tehniki♦. Ravno iz tega razloga je v številnih priročnikih s. (t.) v. enako kot ♦dvanajsttonska vrsta♦. V ‹GR›, 163, zato piše, ko se poskuša definirati ♦vrsto♦, tj. ♦serijo♦ (= »set«): »(Naziv za) grupiranje ♦razreda višine tona♦ ali drugih glasbenih elementov; običajno imamo v mislih ♦dvanajsttonsko vrsto♦, ki vsebuje vse ♦razrede višine tona♦ v temperiranem poltonskem ♦sistemu♦.«

KR: ♦Višina tona♦ se pri s. (t.) v. ne uporablja v množini, saj je ♦parameter♦. Pojem je torej okrajšava iz »♦serija♦ parametra♦ višine tona«.

GL: ♦razred notne višine♦ = (tonski razred), ♦parameter♦, ♦serija♦, ♦serializem♦, ♦serialna glasba♦, ♦serialna tehnika (skladanja)♦, ♦serialni postopki♦, ♦višina (tona)♦.

PRIM: ♦serija intenzitete(tona)♦, ♦serija trajanja (tona)♦, ♦serija zvokov(n)e barve♦.

‹G›, 41–45; ‹MI›, III, 697

ANG: durational set, durational series, duration set; NEM: Dauernreihe, Reihe von Tondauern; FR: série de durées.

ET: ♦Serija♦.

D: Naziv za ♦serijo♦, s katero se v ♦serialni glasbi♦ skozi ♦serialne postopke♦ ♦predurejanja gradiva♦ nadzoruje ♦parameter♦ ♦trajanja (tona)♦.

GL: ♦parameter♦, ♦serija♦, ♦serializem♦, ♦serialna glasba♦, ♦serialna tehnika (skladanja)♦, ♦serialni postopki♦, ♦trajanje (tona)♦.

PRIM: ♦serija intenzitete (tona)♦, ♦serija višine tona♦, ♦serija zvokov(n)e barve♦.

‹FR›, 24; ‹G›, 58–63; ‹HO›, 315; ‹JON›, 81–82