Kategorija: tajništvo

ANG: basic row, basic series/set, basic shape, original form, original note/tone, row, prime (set); NEM: Grundgestalt; FR: série originale, forme originale de la série, forme originelle de la série, série de base; IT: serie originale.

ET: ♦Serija♦.

D: 1) »V besedilih o Schönbergovih skladateljskih postopkih je ♦dvanajsttonska vrsta♦ pogosto označena kot osnovna oblika, tako da osnovna oblika v splošnem pomenu obstaja kot sopomenka ♦dvanajsttonske vrste♦. Spomenska raba obeh pojmov dokazuje, da se ♦dvanajsttonska vrsta♦ v skladbi, ki je skladana v ♦dvanajsttonski tehniki♦, dojema kot osnovna oblika.« (BEICHE 1983: 10)

2) »Poleg tega, da se uporablja kot sopomenka ♦dvanajsttonske vrste♦, se pojem … pojavlja v povezavi z ♦dvanajsttonsko tehniko♦ kot naziv za prvo ♦obliko♦, v kateri se pojavlja kakšna ♦dvanajsttonska vrsta♦. V tem primeru je (pojem) kratica ‘osnovne oblike ♦dvanajsttonske vrste♦‘ … Osnovno ♦obliko♦ kot prvo ♦obliko♦, v kateri se pojavlja kakšna ♦dvanajsttonska vrsta♦, je treba razumeti kot (časovno) prvo ♦obliko vrste♦, ki se pojavlja v skladbi, kot tudi ♦obliko vrste♦, ki ‘leži v osnovi’ skladbe in iz katere se … ‘izvajajo’ … tri druge ♦oblike♦. Enopomenskega razlikovanja med obema pomenoma … ni moč najti v mnogih besedilih, morda niti ni bil namen to doseči. To, da se ♦dvanajsttonska vrsta♦ kot takšna in prva od štirih različnih ♦oblik vrste♦ ne razlikujeta pogosto, je najbrž primarno utemeljeno v dejstvu, da sta ♦dvanajsttonska vrsta♦, ki je temelj kakšne skladbe (kot ‘osnovna oblika’ skladbe), in njena prva ♦oblika♦, v kateri se pojavlja (kot ‘osnovna oblika’ ♦dvanajsttonske vrste♦), identični.« (BEICHE 1983: 13)

3) »V literaturi lahko včasih zasledimo (pojem) osnovna oblika kot naziv za vse štiri ♦oblike vrste♦. Proklamirana enakovrednost štirih ♦oblik vrste♦, zaradi česar bi lahko govorili o štirih osnovnih oblikah ♦dvanajsttonske vrste♦ kot o netransponiranih oblikah, v nasprotju z enajstimi ♦transpozicijami♦ vsake od njih, bi lahko pomenila pomemben razlog za takšen pomen osnovne oblike …« (BEICHE 1983: 15)

4) »J. Rufer uporablja pojem … v povsem drugačnem smislu od predhodnih treh … Glede na avtentičnost, ji jo Rufer pripisuje svojim izvajanjem, begajo protislovni podatki o kontekstu, v katerem se pojem … prvič pojavi pri Schönbergu, s tem pa se postavlja tudi vprašanje, ali je pojem nastal v povezavi z ♦dvanajsttonsko tehniko♦ ali pa je prvotno rabljen v drugem kontekstu, in je šele kasneje, z razvojem Schönbergovih kompozicijskih postopkov, sprejet v terminologijo ♦dvanajsttonske tehnike♦. Leta 1971 je Rufer menil, da je Schönberg sprva govoril o obliki in šele z razvojem ♦dvanajsttonske tehnike♦ začel govoriti o osnovni obliki: ‘Za razumevanje Schönbergovega ustvarjanja od samega začetka je izredno pomemben prav osrednji pojem oblika¹ … Takoj, ko je Schönberg … v nauku začel omenjati ♦dvanajsttonsko tehniko♦, se je spremenil v osnovno obliko’². (RUFER 1971: 281) … Po drugi strani pa Rufer leta 1974 omenja: ‘Besedo in pojem osnovne oblike je Schönberg uporabljal že od leta 1919, ko še ni bilo govora o ♦dvanajsttonski tehniki♦.’ (RUFER 1978: 174) Za Ruferja je osnovna oblika identična kategoriji glasbene ideje, domislice, navdiha, čemur se v ♦dvanajsttonski tehniki♦ pripisuje neomejen primat v postopku skladanja.’ … glasbena ideja, ki je v osnovi dela, … je stvar ustvarjalnega odkritja. Temu je pripisana in izhaja iz glasbene domislice, navdiha,³ zato jo imenujemo osnovna oblika. Iz nje skladatelj ustvari delo po svoji ideji, ta mu dopušča videti celotno vzdušje in po tej (ideji) ga nato oblikuje. V tem kompleksnem smislu je potem tudi ideja, zavestno ali nezavedno, domislica, navdih’.³ (RUFER 1966²: 56)« (BEICHE 1983: 15–16)

5) »1. (Naziv za) frazo ali temo, ki predstavlja temelj skladbe. 2. ♦Osnovna vrsta♦⁴ ali ♦serija♦⁵ v ♦dvanajsttonski tehniki♦, z ♦ritmom♦, poudarki itn. Skladatelj A. Schönberg je prvi uporabil pojem na ta način.« (‹FR›, 36; geslo je »♦Grundgestalt♦«.) 6) »(Naziv za) praviloma prvo ♦obliko♦, kjer se pojavlja ♦dvanajsttonska vrsta♦ v kakšni skladbi, skladani v ♦dvanajsttonski tehniki♦, poleg katere se nato vrstijo nadaljnje, ne povsem enakovredne … ♦oblike vrste♦ (♦obrat♦, ♦rakov postop♦, ♦rakov obrat♦ ).« (‹HI›, 189)

7) »Angleški naziv za izhodno zvezo, osnovno zvezo, enostavno programiranje elektronskih instrumentov (npr. ♦sintetizatorja♦) in naprav (npr. odmevne naprave).« (‹EN›, 24; geslo je »basic set«.)

KM: V BEICHE 1983: 1, 3–10, se opozarja tudi na pomene pojma, ki sicer deloma tudi izvirajo od Schönberga, niso pa v neposredni povezavi s terminologijo ♦dvanajsttonske tehnike♦. Ti pomeni tu niso obravnavani.

KR: Različnost D opozarja na dvoslojen pomen pojma:

1) Po eni strani je večpomenski, vendar vseeno do določene mere uokvirjen v skladateljski teoriji A. Schönberga. Če je pojem mišljen v tem pomenu, se priporoča raba v izvirni obliki, tj. »Grundgestalt«, kot v D 5, za katero se v BEICHE 1983: 17, potrjuje, da je pod vplivom pomena, ki je naveden v D 4, in se ga zopet lahko razume kot interpretacijo Schönbergove skladateljske teorije, ne glede na to, kako poljubna je. (Josef Rufer je namreč večno problematičen in vsekakor najbolj omejen razlagalec Schönbergovih nazorov, o njegovi avtentičnosti je treba vselej dvomiti, kar je, med drugim, nedvomno vidno tudi iz zmede v D 4.) Nemogoče je opozoriti na vse posledice te zmede, vendar je npr. dobro prebrati geslo »Grundgestalt« v ‹GR6›, VII, 761–762, da pridemo do sklepa, kako pretirano, nekritično zaupanje v Ruferjeve izkaze vedno vodi v napačno smer – kot tudi v D 4 in 5.

2) Po drugi strani je pomen pojma omejen na naziv za eno od ♦oblik vrste, serije♦, kot je podrobno opisano v D 6 (čeprav je trditev, da nadaljnje ♦oblike vrste♦ niso povsem enakovredne, neutemeljena).

D 7 – ki sicer ni pomembna za pomen v ožjem smislu – napoti na težave, ki so se pojavile s (Schönbergovim) prevodom »Grundgestalta« v ANG kot »basic set« (v ‹FR› se, na primer, »basic set« sploh ne pojavlja kot geslo, temveč se namesto tega pojavlja veliko bolj redka sopomenka »prime« oziroma »prime set«), o čemer lahko, na podlagi najnovejših vpogledov v gradivo, preberemo v BEICHE 1983: 11–12. Pomensko ta problematika ni pomembna, zato je ANG-naziv »basic set« sprejet kot ustreznica o. o. v., s. v smislu, ki je podrobneje opisan v D 6.

V ‹L›, 238, in v ‹P›, 220, je naveden nenavaden FR-pojem »forme directe de la série« (= »neposredna oblika ♦vrste♦, ♦serije♦«), katerega v strokovni literaturi ni moč najti.

GL: ♦vrsta♦, ♦oblika vrste, serije♦, ♦serija♦, ♦transpozicija (vrste, serije)♦.

PRIM: (♦Grundgestalt♦), ♦obrat (vrste, serije)♦ = (♦inverzija [vrste, serije]♦), ♦osnovna vrsta, serija♦ = (Grundreihe), ♦rakov postop (vrste, serije)♦ = (♦retrogradni postop [vrste, serije]♦ ), ♦rakov obrat (vrste, serije)♦ = (♦retrogradna inverzija [vrste, serije]♦ ).

‹BASS›, II, 65; ‹BKR›, II, 154 = vodilka k: ♦vrsti♦ (♦seriji♦) in ♦dvanajsttonski tehniki♦; ‹CAN›, 156; ‹JON›, 117–118 = ♦Grundgestalt♦; ‹RAN›, 655 = »prime«; ‹RIC›, II, 73; STEPHAN 1974

1 V izvirniku: »Gestalt«.

2 V izvirniku: »Grundgestalt«.

3 V izvirniku: »Einfall«, eden od osrednjih pojmov v Schönbergovi inspiracijski skladateljski teoriji, ki se tu prevaja kot »ideja«, »domislica«, »navdih«, ker preprosto – kot je razvidno iz konteksta – pomeni vse to. Iz takšne večpomenskosti je očitno, da »Einfall« ne more biti sprejet kot tehnični pojem oziroma strokovna beseda.

4 V izvirniku: »basic set«.

5 V izvirniku: »series«.

ANG: axis tone.

ET: ♦Ton♦.

D: »(Naziv za ♦ton♦), ki je na sredini simetrične ♦zvočnosti♦, tj. ♦zvočnosti♦, ki jo lahko analiziramo v dveh segmentih, pri čemer je en ­segment obrat drugega. V simetrični ♦zvočnosti♦ as-b-c-d-e je npr. c osni ton … « (‹JON›, 32)

KM: Pojem se najpogosteje uporablja v ameriških analizah ♦strukture♦ ♦vrste♦ ali ♦serije♦, lahko pa ga uporabljamo tudi v drugem kontekstu, kadar želimo poudariti načelo simetričnosti.

GL: ♦dvanajsttonska vrsta, serija♦, ♦kombinatorična vrsta, serija♦, ♦kombinatoričnost♦, ♦vrsta♦, ♦obrat (vrste, serije)♦ = (♦inverzija [vrste, serije]♦), ♦segment (vrste, serije)♦, ♦segmentacija (vrste, serije)♦, ♦serija♦, ♦simetrična lestvica♦, ♦simetrična vrsta, serija♦, ♦ton♦.

‹FR›, 8

ANG: voltage-controlled oscillator; NEM: spannungsgesteurter Oszillator.

ET: ♦Oscilator♦; ♦nadzor napetosti♦.

D: »(Naziv za) najpomembnejši ♦modul♦ v ♦analognem sintetizatorju♦ za proizvajanje nihajev, ki jih kasneje obdelujejo ♦filtri z nadzorom napetosti♦ in drugi ♦moduli♦ (gl. ♦sintezo zvoka♦ ).« (‹EN›, 266)

GL: ♦nadzor napetosti♦ = (VC) = (voltage control), ♦modul♦, ♦oscilator(ji)♦.

‹DOB›, 161; ‹EH›, 371; ‹FR›, 100

ANG: oscillator; NEM: Oszillator; FR: oscillateur; IT: oscillatore.

ET: Lat. oscillare = gugati se, oscillum = nihaj, zamah (‹KLU›, 521).

D: 1) »(Naziv za) ♦generator♦, ki rabi za proizvajanje nihajev … Oscilator, ki proizvaja slišne nihaje, se imenuje ♦generator♦ frekvence ♦tona♦, avdiogenerator ali avdiooscilator.« (‹EN›, 164)

2) »V nasprotju z ♦generatorjem♦ frekvence ♦tona♦ je oscilator samostojni nihalni del naprave, ki elektronsko proizvaja izključno frekvence.« (‹EH›, 239)

KM: Razlika v pomenu med ♦generatorjem♦ in o., ki je predlagana v D 2, je praktično zanemarljiva, tako lahko imamo ta pojma, še posebej v terminologiji ♦elektronske glasbe♦, za sopomenki (‹DOB›, 120–121; ‹M›, 61; ‹RUF›, 325; ‹V›, 549).

KR: V ‹CPl›, 241, je navedeno, da je o. »♦elektronski instrument♦, izdelan za ustvarjanje ♦sinusnih valov♦«, kar je seveda napačno.

V ‹FR›, 62, je o. definiran skoraj enako kot ♦generator♦, vendar ♦generator♦ sploh ni naveden.

GL: ♦elektronska glasba♦, ♦oscilator z nadzorom napetosti♦ = (VCO) = (voltage-controlled oscillator).

PRIM: ♦generator(ji)♦ .

‹BASS›, II, 124; ‹GR›, 134; ‹GRI›, II, 975; ‹RV›, 78–79

ANG: oriental scale.

ET: Lat. orientalis = vzhodni, od oriens = vzhod, od oriri = dvigovati se, vzhajati (‹KLU›, 519).

D: Naziv za vrsto ♦sintetične lestvice♦

(‹JON›,308)

GL: ♦lestvice♦, ♦sintetična lestvica♦.

ANG: organ; NEM: Orgel; FR: orgue; IT: organo.

ET: Grš. órganon = orodje, naprava (‹KLU›, 519).

KM: Ta pojem je uvrščen v Pojmovnik zato, ker se v orgelski terminologiji ♦glasbe 20. stoletja♦ pojavlja vrsta pojmov za označitev novih vrst o., ki temeljijo na novi, večinoma elektronski tehnologiji.

V KR ♦elektroakustičnih orgel♦ je predlagano, da vse vrste neakustičnih o. v 20. stoletju spadajo k ♦elektronskim orglam♦, saj je strogo ločevanje med ♦elektroakustičnimi orglami♦ in ♦elektronskimi orglami ♦ nemogoče. (Tako se tudi v KR ♦elektronskih glasbenih instrumentov♦ predlaga, da – iz istega razloga – ♦elektroakustični glasbeni instrumenti♦ sodijo med ♦elektronske glasbene instrumente♦.) Tu imamo torej ♦elektronske orgle♦ ♦Hammondove orgle♦, ♦svetlobne orgle♦ in ♦Wurlitzerjeve orgle♦. (Električne o. so tradicionalne akustične o. na električni pogon – gl. ‹MELZ›, I, 516–517, oziroma KR in op. v ♦elektroakustičnih orglah♦.)

GL: ♦dinamofon♦ = ♦telharmonij♦, ♦elektroakustične orgle♦, ♦elektrofon♦ (D 1), ♦elektronske orgle♦, ♦elektronski glasbeni instrumenti♦, ♦fototon♦ = ♦svetlobne orgle♦ (D 1), ♦Hammondove orgle♦, ♦kaleidofon♦ (D 1), ♦Leslie♦, ♦novakord♦, ♦partiturofon♦, ♦sferofon♦, ♦svetlobne orgle♦ ŽB = (D 1) = ♦fototon♦, ♦telharmonij♦ = ♦dinamofon♦, ♦Wurlitzerjeve orgle♦.

‹BR›, 38–39; ‹L›, 408; ‹P›, 217

ANG: organized sound; FR: son organisé.

ET: Grš. órganon = orodje, naprava (‹KLU›, 519).

D: 1) »Pojem je uporabljal Varèse, da bi se izognil konotacijam ‘glasbe’.« (‹GR›, 133)

2) »Edgard Varèse (je imel) organiziran zvok za kompleks sukcesivnih akustičnih fenomenov, ki med seboj niso v nikakršnem odnosu, razen tega, da je (pri njih) treba upoštevati zvokovno ravnovesje.« (‹SLON›, 1473–1474)

KM: Obe D sta površni (še več, formulacije iz D 2 ni moč najti v nobenem od Varèsejevih spisov), zato jih je treba dopolniti z Varèsejevimi razmišljanji o o. z., izjemno pomembnem pojmu njegove skladateljske teorije. V VARÈSE 1983: 108 Varèse piše: »Glede na to, da se pojem ‘glasba’ zdi vse bolj omejen in označuje mnogo manj od tistega, kar naj bi (moral), raje uporabljam izraz ‘organiziran zvok’ ter se tako izognem večnemu vprašanju: ‘Ali je to (sploh) glasba?’. ‘Organiziran zvok’ daje večjo pozornost dvojnemu aspektu glasbe kot pa umetnosti-znanosti¹, povezani z vsemi recentnimi odkritji v laboratoriju, ki nam dovoljuje upanje v popolno osvobojenje glasbe, vključujoč seveda tudi mojo lastno sedanjo glasbo kot tudi vse njene potrebe.« V povezavi z njegovo skladbo Déserts (1950–1954) za instrumentalni ansambel in magnetofonski trak, ki je sicer omenjena v ‹GR›, 133, Varèse v VARÈSE 1983a: 142 piše: »Déserts so koncipirane za dva različna medija: za instrumentalne ♦zvoke♦ in realne ♦zvoke♦ (snemane in obdelane), ki jih glasbeni instrumenti ne morejo proizvesti. Po tem, ko sem napravil koncept za delo kot celoto, sem napisal partituro za instrumente, pri čemer sem stalno upošteval njen odnos z zaporedjem ♦zvokov♦, konstruiranih na magnetofonskem traku, in jih vstavil v tri različne trenutke v partituri. Svet industrije sem imel vedno za neizčrpen vir veličastnih zvokov, za neizkoriščen glasbeni rudnik. Odšel sem v več tovarn iskat ♦zvoke♦, ki sem jih potreboval za Déserts, in jih posnel. Ti ♦šumi♦ so predstavljali surovino, iz katere so (po obdelavi z elektronskimi sredstvi) skladane interpolacije organiziranih zvokov. Partitura Déserts je sestavljena iz dveh različnih elementoGL: 1) instrumentalni ansambel, ki ga sestavlja štirinajst pihal, različna tolkala, na katera igra pet glasbenikov, in klavir kot resonančni element; 2) magnetofonski trak z organiziranimi zvoki, ki se prenašajo prek dveh kanalov s stereofonskim sistemom, z namenom, da bi se pri poslušalcu vzbudila prostorska razporeditev vira ♦zvoka♦.«

KR: Čeprav je pojem omejen na Varèsejevo skladateljsko teorijo, je v terminologiji ♦glasbe 20. stoletja♦ pomemben kot eden od posebnih glasbenih nadomestkov. V tem smislu ga je mogoče uporabljati tudi izven konteksta Varèsejeve skladateljske teorije, posebno v smislu razlikovanja med ♦konkretno♦ in ♦elektronsko glasbo♦ (gl. KM ♦elektronische Musik♦ in ♦musique concrete♦ ter KR ♦elektronske glasbe♦ in ♦konkretne glasbe♦).

GL: ♦zvok♦.

1 V izvirniku je omenjen znan Varèsejev pojem »art-science«. Gl. o tem tudi VARÈSE 1978.

ANG: chance operations; NEM: Zufallsoperationen; FR: opérations de hasard.

ET: Lat. operatio = delovanje, udejstvovanje, iz operari = delati (‹KLU›, 517).

D: Naziv za metodo skladanja, kakršno je posebej razvil J. Cage in v kateri se uporabljajo različni ♦generatorji naključja♦ (D 2).

GL: ♦generator naključja♦ (D 2), ♦naključje♦.

CHARLES 1978: 37–47; ‹G›, 154–159; ‹GR›, 48

ANG: one-step, onestep (gl. KR); NEM: One-step, Onestep (gl. KR); FR: one-step, one step (gl. KR); IT: one-step, onestep (gl. KR).

ET: ANG = en korak.

D: »(Naziv za) zelo hiter družabni ples, podoben koračnici … v 2/4 (redkeje 6/8) taktu, z enostavnimi koraki, ki je okoli leta 1910 iz Združenih držav Amerike prišel v Evropo. Pred 1. svetovno vojno so obstajale kratkotrajne ­različice one-stepa (turkey trot, grizzly bear, juddy walk idr.). One-step je predhodnik ♦fokstrota♦.« (‹BKR›, III, 230)

KM: V ‹GR6›, XIII, 543, je omenjeno, da je o. sprejel elemente ♦ragtima♦, posebno v plesih, ki so se plesali na Alexander’s Ragtime Band (1911) Irvinga Berlina.

KR: Zapis brez vezaja (»onestep«) je pravzaprav napačen: one-step je, kot tudi ♦two-step♦, skrajšana oblika besedne zveze »one-step dance«, zato sta »one« in »step« upravičeno povezana z vezajem, ki poudarja pridevniško funkcijo pojma.

GL: ♦fokstrot♦, ♦popularna glasba♦, ♦two-step♦, ♦zabavna glasba♦.

‹BASS›, III, 394; ‹GR6›, XIII, 543; ‹HI›, 329 = »one-step«; ‹HO›, 685; ‹MELZ›, II, 724–725; ‹P›, 345; ‹RAN›, 561; ‹RIC›, III, 307; ‹RL›, 654 = »onestep«