ANG: multimedia (art); NEM: Multimedia, Multi-Media; FR: multimedia.
ET: Lat. multus = mnogi, večkraten; množina od lat. medium = sredina, kar posreduje, od medius = srednji, ki posreduje (‹KLU›, 469).
D: 1) »(Naziv za) skupno delovanje ljudi in objektov, luči, zraka, glasbe in ♦šumov♦ … (ki se) po konceptu pojavi že v Wagnerjevi predstavi Gesamtkunstwerka, potem pa v manifestih futuristov. Kurt Schwitters (Merzbühne, 1921) … in El Lisicki ( s svojim ‘suprematskim gledališčem’) … nista predhodnika … temveč zgleda današnjiku Skladatelj Dieter Schönbach (Hysteria, Paradies schwarz, 1961) inenzivno, skupaj s … slikarji, dela na multimedijskih konceptih, izhajajoč iz t. i. environmentnih skladb (gl. ♦okoljska umetnost♦ – op. N. G.). Multimedija pogosto ni … daleč od ♦happeninga♦. (‹EH›, 209)
2) »(Naziv za) kreativno izražanje v katerem se uporablja dve ali več umetniških oblik. Najpogosteje se kombinirajo glasba, vizualne umetnosti (vključno s filmom), ples in gledališče. Nekateri primeri multimedije so Dead Horses on the Moon (1969) Allena Strangea, s projekcijami filmov in posnetim ♦zvokom♦, The Maze (1967) Larryja Austina, z občinstvom, svetlobnimi učinki in izvajalci, ki so prav tako igralci, Third Planet from the Sun (1969) Ramona Zupka, z elektronskimi ♦zvoki♦, posnetimi glasovi, igralci ki so tudi pantomimiki, plesalci, zborom, ki govori, poje, igra, instrumentalisti in projekcijami filmov.« (‹FR›, 54–55)
3) »(Naziv za) delo, v katerem se uporablja dve ali več tradicionalno ločenih umetniških oblik. ♦Happeningi♦ se multimedijski dogodki, ki so koncipirani bolj ali manj aleatorično. Multimedia se pogosto imenuje tudi ♦mixed media♦.« (‹CP1›, 241)
KR: Vse tri D opozarjajo na tako širok pomen pojma, da je pod njega možno (ne le) v ♦glasbi 20. stoletja♦ uvrstiti vse, kar uporablja več kot eno vrsto umetnosti (podobno kot ♦totalno gledačlišče♦). Navajanje recentnejših primerov D z ničimer ne omejuje pomen pojma – kvečjemu ga širi, ker so primeri divergentni. Še večjo zmedo ustvarjajo sopomenke ♦intermedia (art)♦ in ♦mixed media (art)♦, v KOSTELANETZ 1968 pa se govori celo o »theatre of mixed means«. Od omenjenim treh pojmov je najboljše uporabljati multimedio, ker je najpogostejša.
Priporočamo uporabo pojma v njegovi izvirni ANG obliki, čeprav je povsem uveljavljen tudi slovenski prevod pojma, multimedijska umetnost, čeprav je v obeh primerih sumljiva njegova funkcija tehničnega pojma oz. strokovnega zraza, npr. v »multimediji«, »večmediji« (»multimedij« je nesmiselno, ker je zgolj fonetska transkripcija ANG izvirnika, […], a je uporaba zveze »multimedijska umetnost« ali preprosto »multimedij« tako zakoreninjena, da ji ni smiselno oporekati veljave.
GL: ♦okoljska umetnost♦, ♦fluxus♦, ♦fonoplastika♦, ♦glasbeno gledališče♦, ♦happning♦, ♦kolektivna imrpovizacija♦, ♦performans♦, ♦totalno gledališče♦, ♦zvočna skulptura♦.
PRIM: ♦intermedia (art)♦ = ♦mixed media (srt)♦
‹BKR›, III, 167–168; ‹BOSS›, 93 = sopomenka ♦intermedia♦ in ♦mixed media♦; ‹IM›, 256; ‹RAN›, 515 = gl. tudi ♦mixed media♦; ‹THO›, 158 = gl. tudi ♦mixed media♦