ANG: multiphone; NEM: Mehrklang.
ET: Lat. multus = mnogi, številen, večkraten; phōnḗ = glas, ♦zvok♦ (‹KLU›, 544).
D: »Pojem, ki ga je ustvaril Bruno Bartolozzi za označevanje več ♦zvokov♦, ki jih izvajalec istočasno proizvaja na nekem pihalu. Multifonski ♦zvok♦ nastaja s poudarjanjem določenih ♦parcialov♦. Poseben prstni red deli zračni stolpec na dele, sploh če odprti ventil ustreza vozlu ♦temeljnega tona♦ … ♦Barva♦ se spreminja odvisno od tega kateri ♦parciali♦ se zakrijejo, kateri pa izpostavijo … Podobna tehnika na trobilih nastaja z istočasnim petjem in igranjem.« (‹FR›, 55)
KM: NEM pojem je povzet po NEM prevodu BARTOLOZZI 1967 (Neue Klänge für Holzblasinstrumente. Mainz: Schott. 1971).
KR: Glede na ANG obliko pojma (ki je v resnici pridevniški v vlogi samostalnika) se včasih pri nas uporablja oblika »multifonik«, vendar neutemeljeno , ker je grš. osnova »phōnḗ« v slovenščini tudi pri drugih pojmih, npr. v »gramofonu«, uporablja v obliki »-fon«.
GL: ♦prepihovanje♦.
‹CP1›, 241; ‹GR›, 124; ‹GRJ›, II, 146–147; ‹RAN›, 515