Avtor: leon

ANG: sound synthesis, tone synthesis (redko); NEM: Klangsynthese; FR: synthèse du son, synthèse éléctronique, synthèse sonore; IT: sintesi del suono.

ET: Grš. sýnthesis = sestavljanje, spajanje, povezovanje, iz predl. sýn = skupaj in tithénai = dati, postaviti, polegati (‹KLU›, 716, 717).

D: »(Naziv za) tvorjenje ♦zvoka♦ z elektronskimi sredstvi, najpogosteje s ♦sintetizatorjem♦.« (‹FR›, 84)

GL: ♦aditivna sinteza zvoka♦, ♦elektronska glasba♦, ♦križna modulacija♦, ♦modulacija♦, ♦modulacija amplitude♦ = (AM) = (amplitude modulation), ♦modulacija faze♦ = ♦fazni premik♦ (D 1), ♦modulacija frekvence♦ = (FM) = (frequency modulation), ♦modulacije zvokov(n)e barve♦, ♦sintetizator♦, ♦vzorčevalnik♦, ♦subtraktivna sinteza zvoka♦, ♦vzorčenje♦ = (♦sampling♦), ♦zvok♦.

PRIM: ♦analiza spektra♦ = ♦analiza zvoka♦ = (spektralna glasba), ♦analiza zvoka♦ = ♦analiza spektra♦ = (spektralna glasba).

‹BASS›, II, 129; ‹DOB›, 149–175; ‹EN›, 115–117; ‹LARE›, 1156; ‹P›, 294

ANG: FM synthesis, frequency modulation synthesis; NEM: Fm–Synthese.

ET: ♦Sinteza zvoka♦; ♦modulacija♦; lat. frequentia = pogostost, iz frequens = pogost (‹KLU›, 231).

D: »(Naziv za) ♦sintezo zvoka♦ po načelu ♦modulacije frekvence♦.« (‹EN›, 85)

GL: ♦algoritemski sintetizator♦, ♦elektronska glasba♦, ♦modulacija frekvence♦ = (FM) = (frequency modulation), ♦sinteza zvoka♦.

PRIM: ♦aditivna sinteza zvoka♦, ♦subtraktivna sinteza zvoka♦.

‹DOB›, 168–169

ANG: synthetic chord; NEM: synthetischer Akkord.

ET: ♦Sintetična glasba♦, ♦akord♦.

D: 1) »Skrjabinov naziv za …♦mistični akord♦.« (‹HI›, 463)

2) »(Naziv za) kompleksen ♦akord♦, ki ga skladatelj oblikuje za specifične namene, ki pa vsebuje nekoliko elementov, ki se jih da pozneje izkoristiti …« (‹JON›, 307)

KR: V D 1 se pomen s. a. omejuje le na Skrjabinov ♦mistični akord♦, kar je seveda napačno. V ‹JON›, 307, je v s. a. poleg ♦mističnega akorda♦ uvrščen tudi ♦piramidni akord♦, lahko pa bi bili uvrščeni tudi vsi tisti ♦akordi♦, ki temeljijo na ♦sintetičnih lestvicah♦.

GL: ♦agregat♦ (D 1), ♦akord♦, ♦mistični akord♦ = ♦Prometejev akord♦ = ♦Skrjabinov akord♦ , ♦piramidni akord♦, ♦Prometejev akord♦ = ♦mistični akord♦.

PRIM: ♦sintetična lestvica♦.

ANG: synthetic scale.

ET: ♦Sintetična glasba♦.

D: 1) »(Naziv za) ♦lestvico♦, ki je izmišljena za posebne okoliščine in praviloma ne vsebuje tradicionalnega durovega in molovega ♦modusa♦.« (‹JON›, 308)

2) »(Naziv za) katerokoli ♦lestvico♦, razen za tradicionalno durovo in molovo ♦lestvico♦ in za srednjeveške ♦moduse♦. Kljub temu nekateri strokovnjaki ne vključujejo folklornih ♦lestvic♦¹ ali ♦lestvic♦ iz glasbe zahodnih kultur v ta pojem.« (‹FR›, 90)

KM: ‹JON›, 308, se sklicuje na Persichettija (PERSICHETTI 1961: 43–50), ki med s. l. ­uvršča tudi nekatre folklorne ♦lestvice♦. Nadalje navaja tudi vrsto drugih s. l., med katerimi so nekatere uporabljene samo v eni skladbi, npr. šesttonska ♦lestvica♦, ki jo je Stravinski uporabil v Posvetitvi pomladi:

(‹JON›, 309)

KR: Pojem je nekoliko begajoč, saj bi se morale s. l. kot umetno izdelane ♦lestvice♦ razlikovati od »naravnih«, ki – domnevno – niso umetno narejene. Seveda gre tu predvsem za ♦lestvice♦, ki so jih skladatelji oblikovali za lastne potrebe, pogosto tudi za eno skladbo (v tem smislu je v D 1 delno upravičena omemba ♦modusa♦, ker se včasih celo ♦dvanajsttonska vrsta, serija♦ in ♦oblike vrste, serije♦ imenujejo ♦modusi♦ – gl. KM ♦modusa♦). Število s. l. je praktično neskončno, tako da v našem primeru predlagamo in obravnavamo le tiste, ki se najpogosteje uporabljajo.

GL: ♦alžirska lestvica♦, ♦dvojna harmonična lestvica♦, ♦enigmatična lestvica♦, ♦lidijska molova lestvica♦, ♦lestvica♦, ♦madžarska durova lestvica♦, ♦madžarska molova lestvica♦, ♦modus omejenih zmožnosti transpozicije♦, ♦napolitanska durova lestvica♦, ♦napolitanska molova lestvica♦, ♦oktatonska lestvica♦, ♦orientalska lestvica♦, ♦simetrična lestvica♦, ♦superlokrijska lestvica♦, ♦večoktavna lestvica♦, ♦večtonska lestvica♦, ♦zrcalna lestvica♦.

PRIM: ♦modaliteta♦, ♦modus♦, ♦sintetični akord♦.

1 V izvirniku piše »folk scales«. Gl. KR ♦folka, folk glasbe, folk sloga♦.

NEM: synthetische Musik.

ET: Grš. sýnthesis = sestavljanje, spajanje, povezovanje, iz predl. sýn = skupaj in tithénai = dati, postaviti, polegati (‹KLU›, 716, 717).

D: »Napačno dojeman, pogosto pa tudi s polemičnimi nameni rabljen naziv, s katerim se je elektronski ♦zvok♦ želel razglasiti za ‘umetnega’ v slabšalnem pomenu … Pojem spominja na umetne materiale, ki v nasprotju z naravnimi delujejo kot manjvredni.« (‹EH›, 340)

KM: Ne glede na njegove negativne pomenske konotacije (prim. MEYER-EPPLER 1954: 7, tj. KM ♦avtentične glasbe♦) se pojem (brez oziranja na le-te) lahko uporablja kot sopomenka ♦elektronske glasbe♦, zlasti tiste, ki je nastajala v zgodnjih petdesetih letih kot »♦elektronische Musik♦« v Kölnu, saj je bil cilj takšne glasbe izključna uporaba sintetičnih, tj. umetno izdelanih ♦zvokov♦. Po drugi strani se zato s. g. ne sme uporabljati kot sopomenka ♦konkretne glasbe♦, saj njeni zvoki niso v celoti ustvarjeno po sintetični, tj. elektronski poti.

KR: »Sintetična glasba« je povsem napačna oblika, saj je njena osnova »sintetika«, kar razume umetno izdelan material. Čeprav je elektronsko zvokovje izdelano na sintetičen način, ga ne moremo v nobenem primeru imenovati »sintetika«, saj bi bilo to zares slabšalno, kot je omenjeno v D.

V ‹FR›, 89, se s s. g. usmerja na »glasbo s kodirano izvedbo« (»coded–performance music«): »(Naziv za) glasbo, ki se proizvaja z elek­tronskimi sredstvi in nadzira s perforiranim trakom ali preluknjanimi karticami. Glasba s kodirano izvedbo, ki je vzbudila zanimanje javnosti na razstavi v Parizu leta 1929, izvira iz pianole in mehaničnih ♦orgel♦, ki so bile v modi v prvih dveh desetletjih 20. stoletja. V najzgodnejši obliki so štiri … ♦oscilatorje♦ nadzirali s perforiranim trakom ali preluknjano kartico. Leta 1945 se je razvila elektronska oprema za (takšen) nadzor frekvence, ♦intenziteti♦, ♦trajanja♦, vibrata in ♦ovojnice♦.« (‹FR›, 15–16) Mimogrede, »glasba s kodirano izvedbo«, ki je kot pojem ni moč najti nikjer, razen v ‹FR›, nima nobene zveze s s. g.

GL: ♦aditivna sinteza zvoka♦, ♦skladba iz sinusnih tonov♦, ♦subtraktivna sinteza zvoka♦.

PRIM: ♦akuzmatika, akuzmatična glasba♦, ♦avtomatska glasba♦ = ♦računalniška glasba♦ (t. 2 v D), ♦elektroakustična glasba♦, ♦elektrofonska glasba♦, ♦elektronska glasba♦, ♦glasba za trak♦ = (music for tape, tape music), ♦konkretna glasba♦ = (musique concrète♦), ♦računalniška glasba♦ (t. 2 v D) = ♦avtomatska glasba♦ = ♦računalniška glasba♦.

ANG: synthesizer; NEM: Synthesizer; FR: synthétiseut; IT: sintetizzatore.

ET: Grš. sýnthesis = sestavljanje, spajanje, povezovanje, iz predloga sýn = skupaj in tithénai = dati, postaviti, polegati (‹KLU›, 716, 717).

D: Naziv za elektronsko napravo, sestavljeno iz različnih ♦modulov♦, s katero se, najpogosteje s ♦sintezo zvoka♦, lahko ustvari katerikoli ♦ton♦, ♦zvok♦ in/ali ♦šum♦. ♦Zvok♦ se lahko ustvari tudi z ♦generatorji♦ in/ali ♦oscilatorji♦ (zlasti z ♦generatorjem šuma♦ ali ♦oscilatorjem z nadzorom napetosti♦). V sintetizator se lahko tudi po elektroakustični poti, tj. z mikrofonom vnašajo zunanji, akustični ♦zvoki♦, ki se lahko nato obdelujejo. Obdelujejo se večinoma z ♦modulacijami♦ in razlilčnimi ♦filtri♦ ter dodatnimi napravami (z ♦obročnim modulatorjem♦, ♦napravo za zakasnitev♦ itn.). Vse operacije v sintetizatorju praviloma temeljijo na ♦nadzoru napetosti♦. Prvim ♦analognim sintetizatorjem♦ so sledili ♦digitalni sintetizatorji♦, ki jih v novi dobi upravljajo računalniki. Sintetizatorji se lahko uporabljajo v ♦elektronski glasbi♦ kot instrumenti pri ♦študiju elektronske glasbe♦, vendar so pri ♦izvedbah v realnem času♦ neizogibni kot ♦elektronski glasbeni instrumenti♦ tudi v ♦živi elektronski glasbi♦.

KM: V D se s., prek njegove raznolike uporabe v ♦elektronski glasbi♦, želi opredeliti kot profesionalno napravo. Glede na ET s. danes razumemo kot vsak instrumet, pri katerem se ♦zvok♦ proizvaja po sintetični poti, tj. ne glede na to, ali lahko s tem instrumentom obdelujemo, transformiramo. Vrsta današnjih komercialnih instrumentov za široko in amatersko rabo so v tem smislu tudi s., ne glede na njihove možnosti – poleg profesionalnih s., katerih možnosti so specifirane v D –, ki so izjemno omejene. Prav zaradi tega bi s. morali spadati med ♦elektronske glasbene instrumente♦, ne pa samo zaradi njihove specifične rabe v ♦živi elektronski glasbi♦.

GL: ♦algoritemski sintetizator♦, ♦analogni sintetizator♦, ♦chorus♦ (D 2), ♦digitalni sintetizator♦, ♦elektronska glasba♦, ♦elektronski glasbeni instrumenti♦, ♦filter♦, ♦generator(ji)♦, ♦kaleidofon (D 2)♦, ♦vmesnik♦ = (interface), ♦MIDI♦, ♦modul♦, ♦modulski sintetizator♦, ♦nadzor napetosti♦ = (VC) = (voltage control)♦, ♦obročni modulator♦ = (ring modulator) = (RM), ♦oscilator(ji)♦,♦posnemovalnik♦ = (♦emulator♦), ♦razdelilna plošča♦ = (patch board), , ♦sekvencer♦ = (sequencer), ♦sinteza zvoka♦, ♦studio za elektronsko glasbo♦ = (♦elektronski studio♦), ♦živa elektronska glasba♦ = (live electronic music) = (live-electronics), ♦vzorčevalnik♦.

‹BASS›, II, 124; ‹BKR›, IV, 219; ‹BKR›, V, 104; ‹CAN›, 535; ‹CP1›, 243; ‹DOB›, 175–185; ‹EH›, 336–339; ‹EN›, 235–240; ‹FR›, 89; ‹GR›, 179; ‹GRI›, III, 484–489; ‹GRJ›, II, 510–512; ‹GR6›, XVIII, 470–472; ‹HI›, 462–463; ‹HK›, 378–380; ‹HU›, 90–91; ‹IM›, 377; ‹KN›, 205–206; ‹LARE›, 1524; ‹MELZ›, III, 357; ‹P›, 294; ‹RAN›, 827–828; ‹RUF›, 496–498; ‹V›, 726

ANG: simultaneity

ET: Lat. simul = skupaj (‹KLU›, 673); pripona -ost označuje značilnost, lastnost, stanje in podobno (‹BAB›, 290–292).

KR: V KR ♦zvočnosti♦ (ki je po ‹RAN›, 771, sopomenka s.) se poudarja, da pomen tega pojma v ničemer ne odstopa od običajnega pomena in ga zato ne moremo razumeti kot tehnični pojem in/ali strokovno besedo v izrazju ♦glasbe 20. stoletja♦, kar med drugim dokazuje tudi njegova raba v ‹ROS›, 229 (gl. KR ♦totalnega gledališča♦). Zato ni potrebe, da ga v Pojmovniku posebej obravnavamo, tudi kot možno nadomestilo za ♦akord♦.

GL: ♦agregat♦ (D 1), ♦akord♦, ♦zvočnost♦ (D 2).

‹FR›, 82; ‹GR›, 167; ‹JON›, 280–281; PRELE 1977: 84–110; ‹RAN›, 749; ‹V›, 683

ANG: symphonic jazz; NEM: sinfonischer Jazz, symphonischer Jazz.

ET: Grš. symphōnía = zvočna skladnost, soglasje, iz sýn = skupaj in phōné = glas, ♦zvok♦

(‹KLU›, 673); ♦jazz♦.

D: »Pojem, skovan v dvajsetih letih, delno v povezavi s poskusi (nekatere med njimi je sponzoriral Paul Whiteman), da se ♦jazz♦ poveže z oblikami (klasične glasbe), s tem pa je predhonik ♦third streama♦. Prizadevanje se je pojavilo, še preden se je ♦jazz♦ kot takšen identificiral, tako da obstaja določeno število del, kot npr. Appalachia (1896, rev. 1903) s podnaslovom ‘Variacije na staro suženjsko pesem’ Fredericka Deliusa, ki odkrivajo živ vtis idioma ameriške pesmi in plesa. Lahko bi rekli, da se je simfonični jazz začel z Gershwinovo opero Blue Monday (1922), čeprav se v enakem obdobju pojavi vrsta podobnih del …, med njimi dva baleta – Stvarjenje sveta (1923) Dariusa Milhauda in Within the Quota (1923) … Cola Porterja … Kljub temu je Blue Monday spodbudil Whitemana, da je naročil Rapsodijo v modrem (1924), brez dvoma najslavnejšo skladbo simfoničnega jazza. Gershwinova dela, ki so ji sledila, npr. Klavirski koncert (1925) in … Porgy in Bess (1935), lahko prištevamo k vrhuncem gibanja.« (‹GRJ›, II, 509) 

GL: ♦jazz♦, ♦third stream♦ = (tretji tok).

‹GR6›, XVIII, 428; ‹HI›, 430

ANG: symmetrical series; NEM: symetrische Reihe.

ET: Grš. symmetría = (dobesedno) pravilno razmerje, skladnost, ♦mera♦; iz sýn = skupaj tudi métron = ♦mera♦ (‹KLU›, 716); ♦serija♦.

D: 1) »(Naziv za) ♦dvanajsttonsko vrsto, serijo♦ …, pri kateri je en segment ♦obrat♦, ♦rakov postop♦, ♦rakov obrat♦ ali ♦transpozicija♦ drugega ♦segmenta♦. Npr. drugi ♦heksakord♦ ♦vrste♦ je lahko ♦obrat♦ prvega ♦heksakorda♦.» (‹FR›, 89)

2) »Křenek definira simetrično vrsto kot ♦vrsto♦, pri kateri je drugi ♦heksakord♦ ♦rakov postop♦, ♦obrat♦, ♦rakov obrat♦ ali ♦transpozicija♦ prvega ♦heksakorda♦. Rufer predlaga še bolj strnjeno definicijo. Dopušča, da je simetrična vrsta konstruirana na način, da je njegova druga polovica ‘zrcalna oblika’ prve polovice (tj. ♦obrat♦, ♦rakov postop♦ ali ♦rakov obrat♦). Kljub temu meni, da se simetrični odnosi lahko uresničijo tudi na drugačne načine. Eden med njimi je lahko ♦transpozicija♦ drugega; vsak ♦segment♦ iz treh not (♦trikord♦) v ♦heksakordu♦ je lahko zrcalna oblika drugega; kakšna popolna ♦vrsta♦ je lahko zrcalna oblika kakšne njegove transformacije; itn.» (‹JON›, 306–307)

KM: D 2 nas napoti nanaslednje bibliografske vire: KRENEK 1939: 186; KRENEK 1940: 36; PERLE 1977: 27–30; RUFER 1966: 95–96.

KR: Obe D sta omenjeni iz razloga, da se pokažejo tipične nenatančnosti, ki prežemajo izrazje ♦glasbe 20. stoletja♦, tudi v specializiranih priročnikih: 1) V D 1 se na začetku navaja ♦segment♦, čeprav je iz nadaljnjega besedila jasno, da je ta ♦segment♦ lahko samo ♦heksakord♦. 2) Iz D 2 je po drugi strani jasno, da ♦segment♦ ni nujno ♦heksakord♦, ampak je lahko manjši od ♦heksakorda♦ (npr. ♦trikord♦) ali pa je lahko cela ♦vrsta♦ simetrična kot zrcalna oblika kakšne njegove transformacije. (Simetričnost takšne ♦vrste♦ je zares vprašljiva!) 3) V D 2 se odvečno navaja »polovica vrste«, namesto »šesttonskega ♦segmenta♦« ali »♦heksakorda♦«. Tudi trinotni ♦segment♦ se v izvirniku ne imenuje ♦trikord♦.

GL: ♦agregat♦ (D 2), ♦derivacija♦, ♦derivatna vrsta, serija♦, ♦kombinatorična vrsta, serija♦, ♦kombinatoričnost♦, ♦vrsta♦, ♦oblika vrste, serije♦, ♦osni ton♦, ♦segment (vrste, serije)♦, ♦segmentacija (vrste, serije)♦, ♦sekundarna vrsta, serija♦, ♦serija♦, ♦zrcalni obrat (vrste serije)♦ = (♦zrcalna inverzija [vrste, serije]♦).

ANG: symmetrial scale; FR: gamme symétrique.

ET: Grš. symmetría = (dobesedno) pravilno razmerje, skladnost, ♦mera♦ (‹KLU›, 716).

D: »(Naziv za) ♦sintetično lestvico♦, pri kateri je spodnji ♦tetrakord♦ obrat zgornjega ♦tetrakorda♦.«

(‹FR›, 89)

KR: D ni pravilna, ker ne gre za obrat, temveč za transpozicijo.

GL: ♦lestvica♦, ♦osni ton♦, ♦sintetična lestvica♦.

PRIM: ♦oktatonska lestvica♦.

‹JON›, 309; ‹MI›, II, 220