Avtor: leon

ANG: signal; NEM: Signal; FR: signal.

ET: Poznolat. signale = znak, iz lat. signum = znak (‹DUD›, 673)

D: 1) »(Naziv za) vrsto električnih ♦impulzov♦, ki predstavljajo slišno ali vidno informacijo.« (‹FR›, 81)

2) »Naziv, ki se uporablja v elektroakustični tehniki za označevanje določenega koristnega ♦zvoka♦ (besede ali glasbe), ki nasprotuje ♦šumu♦«. (‹MI›, III, 703)

3) »Signal je osnovni pojem v teoriji informacij. Signale, ki jih pošiljatelj pošilja, prejemnik sprejema kot informacije. V komunikacijskem kanalu se signali uporabljajo kot nosilci informacij, ki jih opredeljuje zaloga določenih fizikalnih vrednosti. V glasbeni teoriji informacij … ♦ton♦ ni več ♦ton♦, temveč signal.« (‹EH›, 309)

KM: Namerno so omenjene tri D, da bi se vsaj delno ilustrirala raznolikost pomena tega popularnega pojma, ki se zaradi teh različnosti pogosto nenatančno uporablja, tj. niti kot tehnični pojem niti kot strokovna beseda. Zanimivo je, da D 3 sploh ne omenja pomena pojma znotraj teorije ♦elektronske glasbe♦. Tukaj je ta pomen vsekakor primaren, kot je vidno iz D 1 in 2.

GL: ♦sprožilni signal♦ = (♦triger♦).

‹CH›, 306; ‹GUI›, 21–22; ‹HO›, 935

ANG: shimmy; NEM: Shimmy; FR: shimmy; IT: shimmy

ET: ANG shimmy = trepetanje, drhtenje, tresti se (‹OAD›, 839), zaradi zelo hitrega tresenja telesa pri plesu, brez gibanja nog. (‹GR6›, XVII, 257; ‹RL›, 871)

D: »(Naziv za) družabni ples, soroden ♦fokstrotu♦, ameriškega porekla, ki se je pojavil po 1. svetovni vojni in je bil moderen zlasti v letih 1920/21 … Glasba je v alla breve ali 2/4 taktu in sodi v vrsto ♦ragtimea♦. Približen tempo je h= 96. Znan shimmy je bil Kitten on the Keys Zeza Confreyja, še zmeraj notiran v 4/4 taktu. Zgled shimmyja v umetniški glasbi je Hindemithova klavirska suita 1922, op. 26.« (‹RL›, 871)

GL: ♦fokstrot♦ = ♦foxtrot♦, ♦popularna glasba♦, ♦ragtime, rag♦, ♦zabavna glasba♦.

‹BASS›, IV, 287; ‹BKR›, IV, 156; ‹GR6›, XVII, 257; ‹HI›, 427; ‹HO›, 934; ‹MELZ›, III, 344; ‹P›, 318; ‹RAN›, 747; ‹RIC›, IV, 212

ANG: sphä rophon, sphaerophon; NEM: Sphärophon; FR: sphérophone; IT: sphärophon, sphaerophon.

ET: Grš. sphaíra = krogla, globus, žoga (‹KLU›, 544).

D: »Splošen naziv za skupino enoglasnih ♦elektonskih instrumentov♦, ki jih je za uporabo v mikrotonalitetni glasbi razvil Jőrg Mager v Berlinu med letoma 1921 in 1928. Prva verzija je temeljila na ♦oscilatorju♦ s 50 kHz … Frekvenca … se je nadzorovala z ročajem …, ki je omogočal le glissando … Instrument se je prvotno imenoval ♦elektrofon♦ … Leta 1922 je Alois Hába napisal nekaj krajših skladb za sferofon … Drugo verzijo sferofona so demonstrirali leta 1926 in zanj je Grigorij Mihajlovič Rimski-Korsakov napisal nekaj etid … leta 1928 je Mager zamenjal ročaje na sferofonu s konvencionalno klaviaturo in tako je nastal klaviaturni sferofon … Popolnejši trimanualni model klaviaturnega sferofona je konstruiral Mager v Darmstadtu leta 1930. Verjetno je to bil prototip njegovega prvega ♦partiturofona♦.« (‹GRI›, III, 436)

KR: V D je sporno obravnavanje s. kot »splošnega pojma«, saj za vse verzije Magerjevega s. obstajajo posebni nazivi (v D ni omenjen ♦kaleidofon♦!). Iz tega razloga ♦elektrofon♦, ♦kaleidofon♦, ♦partiturofon♦ in s. vendarle niso sopomenke.

GL: ♦elektrofon♦, ♦elektronski glasbeni instrumenti♦, ♦kaleidofon♦, ♦partiturofon♦.

‹BASS›, IV, 377; ‹FR›, 84–85; ‹GR›, 171; ‹HI›, 442; ‹LARE›, 517; ‹RIC›, IV, 263; ‹RUF›, 472

NEM: Klangfarbenskala (gl. KM), Reihe von Klangfarben.

ET: ♦Serija♦.

D: Naziv za ♦serijo♦, s katero se v ♦serialni glasbi♦ skozi ♦serialne postopke♦ ♦predurejanja gradiva♦ nadzira ♦parameter♦ ♦zvokov(n)e barve♦.

KM: D je teoretično pravilno zastavljena, vendar je v praksi serializacija tega ♦parametra♦ zelo problematična, saj iz njegovih vrednosti, v nasprotju z ♦višino (tona)♦ in ♦trajanjem (tona)♦ ne moremo ustvariti ♦lestvice♦, s tem pa niti ♦serije♦ (‹RL›, 457). V skladbah zgodnjega ♦serializma♦, npr. v Messiaenovem Mode de valeurs et d’intensités in v I. knjigi Boulezovih Struktur za klavirja, se je problem skušal rešiti na način, da so serializirali vrste udarcev na klavirju.

Viden je izostanek ustreznic v tujih jezikih (NEM-pojem »Klangfarbenskala« iz ‹G›, 66, je seveda napačen!), ki očitno izhaja iz omejenih praktičnih možnosti serializacije tega ♦parametra♦. V literaturi so se, če smo že pri s. z. b., večinoma ustvarjali pojmi ad hoc, ki pa se zaradi svoje neusklajenosti niso navajali v leksikonih in slovarskih priročnikih.

KR: ♦Zvokov(n)a barva♦ se v s. z. b. ne uporablja v množini, ker se dojema kot ♦parameter♦ (gl. KR ♦serije višine (tona)♦), čeprav v strogem akustičnem smislu ni to (gl. KM ♦trajanja tona♦ in KR ♦višine tona♦ in KM ♦zvokov(n)e barve♦).

GL: ♦parameter♦, ♦serija♦, ♦serializem♦, ♦serialna glasba♦, ♦serialna tehnika (skladnja)♦, ♦serialni postopki♦, ♦zvokov(n)a barva♦ = (zvočna barva).

PRIM: ♦serialna intenzitete (tona)♦, ♦serija trajanja (tona) ♦, ♦serija višine (tona)♦.

‹G›, 66, 73–76

NEM: Reihe von Tonhöhen, Tonhőhenreihe, Tonreihe; FR: série d’hauteur(s).

ET: ♦Serija♦.

D: Naziv za ♦serijo♦, s katero se v ♦serialni glasbi♦ skozi ♦serialne postopke♦ ♦predurejanja gradiva♦ nadzira ♦parameter♦ ♦višine tona♦.

KM: Viden je izostanek ustreznice pojma v ANG. Problem izhaja iz sopomenskosti s. (t.) v. z ♦dvanajsttonsko vrsto♦, katere pomen se uporablja, ko govorimo o ♦dvanajsttonski♦, ne pa o ♦serialni tehniki♦. Ravno iz tega razloga je v številnih priročnikih s. (t.) v. enako kot ♦dvanajsttonska vrsta♦. V ‹GR›, 163, zato piše, ko se poskuša definirati ♦vrsto♦, tj. ♦serijo♦ (= »set«): »(Naziv za) grupiranje ♦razreda višine tona♦ ali drugih glasbenih elementov; običajno imamo v mislih ♦dvanajsttonsko vrsto♦, ki vsebuje vse ♦razrede višine tona♦ v temperiranem poltonskem ♦sistemu♦.«

KR: ♦Višina tona♦ se pri s. (t.) v. ne uporablja v množini, saj je ♦parameter♦. Pojem je torej okrajšava iz »♦serija♦ parametra♦ višine tona«.

GL: ♦razred notne višine♦ = (tonski razred), ♦parameter♦, ♦serija♦, ♦serializem♦, ♦serialna glasba♦, ♦serialna tehnika (skladanja)♦, ♦serialni postopki♦, ♦višina (tona)♦.

PRIM: ♦serija intenzitete(tona)♦, ♦serija trajanja (tona)♦, ♦serija zvokov(n)e barve♦.

‹G›, 41–45; ‹MI›, III, 697

ANG: durational set, durational series, duration set; NEM: Dauernreihe, Reihe von Tondauern; FR: série de durées.

ET: ♦Serija♦.

D: Naziv za ♦serijo♦, s katero se v ♦serialni glasbi♦ skozi ♦serialne postopke♦ ♦predurejanja gradiva♦ nadzoruje ♦parameter♦ ♦trajanja (tona)♦.

GL: ♦parameter♦, ♦serija♦, ♦serializem♦, ♦serialna glasba♦, ♦serialna tehnika (skladanja)♦, ♦serialni postopki♦, ♦trajanje (tona)♦.

PRIM: ♦serija intenzitete (tona)♦, ♦serija višine tona♦, ♦serija zvokov(n)e barve♦.

‹FR›, 24; ‹G›, 58–63; ‹HO›, 315; ‹JON›, 81–82

ANG: intensity (set); NEM: Lautstärken-Reihe.

ET: ♦Serija♦, ♦intenziteta (tona)♦.

D: Naziv za ♦serijo♦, s katero se v ♦serialni tehniki♦ skozi ♦serialne postopke♦ ♦predurejanja gradiva♦ nadzira ♦parameter♦ ♦intenziteta (tona)♦.

GL: ♦intenziteta (tona)♦ = (♦dinamika♦) = (♦jakost♦), ♦parameter♦, ♦serija♦, ♦serializem♦, ♦serialna tehnika (skladanja)♦, ♦serialni postopki♦.

PRIM: ♦serija trajanja (tona)♦, ♦serija višine (tona)♦, ♦serija zvokov(n)e barve♦.

‹G›, 73–76; ‹JON›, 131

ANG: (note) row, (tone) row, series, set; NEM: (Ton)reihe, Serie; FR: série; IT: seria (‹HI›, 386; ‹RL›, 788), serie (‹BASS›, II, 65; BEICHE 1984: 1; ‹BR›, 138) – pravilno je »serie«!

ET: Lat. series = vrsta, veriga, vrsta, iz serere = povezati, spojiti (‹DE›, 987).

D:Kot okrajšava za ♦dvanajsttonsko vrsto, serijo♦ naziv za osnovno zvočno zgradbo v ♦serialni tehniki♦. Serija v ♦serialni tehniki♦ artikulira predvsem ♦parametre♦ ♦višine (tona)♦, ♦intenzitete (tona)♦, ♦trajanje (tona)♦ in ♦zvokov(n)e barve♦.

KR: V slovenskem jeziku s. ne bi smeli v nobenem primeru uporabljati kot sopomenko ♦vrste♦. ♦Vrsta♦ naj bo torej okrajšava ♦dvanajsttonske vrste♦ v ♦dvanajsttonski tehniki♦, serija pa za katerokoli serijo v ♦serialni tehniki♦. (Nekaj podobnega se priporoča tudi v ‹RAN›, 744, ko se s pojma ♦row♦ bralca napoti na ­♦dvanajsttonsko glasbo♦, s pojma »series« pa na ♦serialno glasbo♦.)

GL: ♦agregat♦ (D 2), ♦derivatna vrsta, serija♦, ♦dvanajsttonska vrsta, serija♦, ♦dvanajsttonska vseintervalna vrsta, serija♦, ♦razred notne višine♦ = (tonski razred), ♦kombinatorična vrsta, serija♦, ♦obilka vrste, serije♦, ♦obrat (vrste, serije)♦ = (♦inverzija [vrste, serije] ♦), ♦osni ton♦, ♦osnovna vrsta, serija♦ = (Grundreihe), ♦osnovna oblika (vrste, serije)♦ = (♦Grundgestalt♦), ♦parameter♦, ♦pentakord♦, ♦permutacija (vrste, serije)♦, ♦podvrsta, podserija♦, ♦predurejanje gradiva♦, ♦rakov postop (vrste, serije)♦ = (♦retrogradna oblika [vrste, serije]♦), ♦rotacija (vrste, serije)♦, ♦segment (vrste, serije)♦, ♦sekundarna vrsta, serija♦, ♦serija intenzitete (tona)♦, ♦serija trajanja (tona)♦, ♦serija višine (tona)♦, ♦serija zvokov(n)e barve♦, ♦serializem♦, ♦serialna glasba♦,♦serialna tehnika (skladanja)♦, ♦serialni postopki♦, ♦simetrična vrsta, serija♦, ♦sistem♦, vseintervalna vrsta, serija = ♦dvanajsttonska vseintervalna vrsta, serija♦, ♦vsekombinatorična vrsta, serija♦, ♦tetrakord♦, ♦transpozicija (vrste, serije)♦, ♦trikord♦, ♦večdimenzionalen glasbeni prostor♦, ♦zrcalni obrat (vrste, serije)♦ = (♦zrcalna inverzija [vrste, serije]♦).

PRIM: ♦lestvica♦, ♦lestvica tempa♦, ♦lestvica trajanja (tona)♦, ♦modus♦, ♦vrsta♦, ♦trop♦.

‹APE›, 268 = »series« (vodilka k ♦dvanajsttonski tehniki♦); ‹BKR›, IV, 27–28 = »Reihe«; ‹CAN›, 506 = pridevnik »sériel«; ‹CH›, 305–306; ‹DIB›, 340–342; ‹EH›, 280–181; ‹FR›, 77 = »row« (vodilka k: »tone row« ), 80 = »set«, »series«, 94 = »tone row«; ‹G›, 41–45; ‹GR6›, XVII, 169 = »series«, »row«, »tone row«, »note row«; ‹GR6›, XVII, 197–199 = »set«; ‹HI›, 386–387; ‹HO›, 930 = »série« (vodilka k «dodécaphonisme« in k ♦serialni glasbi♦); ‹IM›, 348; ‹L›, 470; ‹MI›, III, 696–697; ‹P›, 290; ‹RAN›, 719 = »row«, 743 = »series« (vodilka k ♦dvanajsttonski glasbi♦, sopomenka besede »row«); ‹V›, 635 = »row« (vodlika k besedi »set« in k ♦dvanajsttonski tehniki♦), 674 = »series« (vodilka k ♦setu♦ in ♦dvanajsttonski tehniki♦)

ANG: serial procedures; NEM: serielle Verfahren.

ET: ♦Serija♦.

D: Naziv za skupek postopkov v ♦serialni tehniki♦, od ♦predurejanja gradiva♦ s serializacijo ♦parametra♦ do uporabe takšnega predurejenega gradiva pri skladanju.

KM: V ‹G›, 95–99, so ponazarjeni s. p. tudi v ♦elektronski glasbi♦, ki jih je tudi uporabljala v svoji zgodnji fazi.

GL: ♦skupina, skupinska skladba♦, ♦permutacija (vrste, serije)♦, ♦predurejanje gradiva♦, ♦punktualna glasba♦, ♦rotacija (vrste, serije)♦, ♦serializem♦, ♦serialna glasba♦, ♦serialna tehnika (skladanja)♦, ♦struktura♦, ♦točka♦.

‹FR›, 80

ANG: serial technique; NEM: serielle Technik; FR: technique sérielle; IT: tecnica seriale.

ET: ♦Serija♦; grš. tekhnikós = umeten, vešč, iz tékhnē = veščina, umetnost, znanje (‹KLU›, 724).

D: 1) Naziv za skladateljsko tehniko, ki v nasprotju z ♦dvanajsttonsko tehniko♦, v kateri se, kot ♦predurejanje gradiva♦, ♦obliki vrste♦ določajo le vrednosti ♦parametra♦ ♦višine tona♦, ♦predurejanje gradiva♦ se širi na vse štiri ♦parametre♦, s tem pa razglašuje tudi njihovo enotnost in enakovrednost.

2) »(Naziv za tehniko skladanja), ki se je, kot razširitev ♦dvanajsttonske tehnike♦, začela uporabljati okoli leta 1950. Do samega začetka ♦serialne glasbe♦ ni bil na razpolago pojem »serialna«. Beseda izvira iz FR (la série = ♦vrsta♦, ♦serija♦); vendar je nesporazum v tem, ker se v FR »la série« pogosto uporablja za označevanje ♦dvanajsttonske vrste♦. V nasprotju s tem se je glasbeno-tehnični pojem serialno, ki so ga med letoma 1949 in 1951 skladateljsko prakticirali Messiaen, Goeyvaerts in Boulez, najprej uporabil v Nemčiji.« (‹EH›, 307)

KR: Ne glede na to, da je v FR »série« sopomenska z ♦dvanajsttonsko vrsto♦, D zlasti opravičuje zahtevo po razlikovanju ♦vrste♦ in ♦serije♦ v slovenskem jeziku.

GL: ♦agregat♦ (D 2), ♦derivacija♦, ♦dvanajsttonsko polje♦, ♦razred notne višine♦ = (tonski razred), ♦kombinatoričnost♦, ♦lestvica tempa♦, ♦lestvica trajanja (tona)♦, ♦makročas/mikročas♦, ♦meterska modulacija♦ = metrična modulacija), ♦obrat vrste, serije♦, ♦osnovna oblika (vrste, serije)♦ = (♦Grundgestalt♦), ♦parameter♦, ♦permutacija (vrste, serije)♦, ♦punktualna glasba♦, ♦predurejanje gradiva♦, ♦rakovpostop (vrste, serije)♦ = (♦retrogradna oblika [vrste,serije] ♦), ♦rotacija (vrste, serije)♦, ♦segmentacija (vrste, serije)♦, ♦serija♦, ♦serija intenzitete (tona)♦, ♦serija trajanja (tona)♦, ♦serija višine (tona)♦, ♦serija zvokov(n)e barve♦, ♦serialni postopki♦, ♦sirena♦, ♦struktura♦, ♦sistem♦, ♦točka♦, ♦transpozicija (vrste, serije)♦, ♦vertikalizacija♦, ♦zrcalni obrat (vrste, serije)♦ = (♦zrcalna inverzija [vrste, serije]♦).

PRIM: ♦dvanajsttonska tehnika (skladanja)♦ = (♦dodekafonija♦), ♦serializem♦, ♦serialna glasba♦.

BLUMRÖDER 1985: 1–2; ‹G›, 83; ‹JON›, 267–268; ‹P›, 290; ‹VO›, 114–119