Kategorija: tajništvo

ANG: trope; NEM: Tropus, Trope; FR: trope; IT: tropo.

ET: Grš. trópos = obrat, smer ali figura v govoru, iz trépein = obrniti (‹DE›, 1170): v ‹GR6›, XIX, 187, se opozarja, da je t. v srednjeveškem glasbenem izrazju (M. Kapela, Boetija itn.) pomenil tudi vrsto oktave, ♦modus♦.

D: V izrazju J. M. Hauerja naziv za 44 možnih odnosov med dvema ♦heksakordoma♦, ki so v nasprotju z ♦dvanajsttonsko vrsto♦ v Schönbergovi ♦dvanajsttonski tehniki♦ osnova Hauerjeve ♦dvanajsttonske tehnike♦.

KM: Hauer si je v svojem »nauku o tropih« (HAUER 1926) prizadeval ugotoviti kriterije, po katerih se lahko doseže pregled nad skupaj 479.001.000 možnih ♦dvanajsttonskih vrst♦ in prišel do 44 t.: vsak t. »vsebuje (ali »nadzoruje«) 10.886,4000 ♦vrst♦. (Hauer je tudi t. naprej reduciral v štiri kategorije po številu tritonusov, vendar pa te kategorije ni posebej poimenoval – gl. ‹G›, 45–47.) O funkciji t. kot ♦predurejanja gradiva♦ v svoji ♦dvanajsttonski glasbi♦ Hauer v HAUER 1926: 5 pravi naslednje: »Šele s preučevanjem tropov pridemo do spoznanja o vrednosti njihovih melodičnih¹ in harmoničnih posebnosti, ki so v ♦dvanajsttonski tehniki♦ zelo pomembne. Ne gre za to, da bi se učili vseh 44 tropov na pamet in da bi si zapomnili vse njihove številke, temveč da se nam slika o tropih dobro usede v spomin na način, da jih prepoznamo v kateremkoli melosu in na ta način delujemo svobodno in z zavestjo o cilju.«

Eden izmed ♦formatov♦ ♦variabilne oblike♦ Boulezove 3. klavirske sonate ima tudi naziv t., vendar nas ta pomen tukaj ne obvezuje (gl. primer v ♦variabilni obliki♦).

KR: T. ima obvezujoč pomen le znotraj Hauerjeve skladateljske teorije.

GL: ♦dvanajsttonska igra♦, ♦dvanajsttonska tehnika (skladanja)♦ = (♦dodekafonija♦) (zlasti KM), ♦predurejanje gradiva♦.

PRIM: ♦dvanajsttonska vrsta, serija♦, ♦lestvica♦, ♦modus♦, ♦vrsta♦, ♦serija♦.

‹APE›, 314; ‹BASS›, IV, 607; BEICHE 1984: 12; ‹BKR›, IV, 271 = vodilka k ♦dvanajsttonski tehniki♦; ‹FR›, 96; ‹GR›, 184; ‹GR6›, XIX, 287; ‹HI›, 492; ‹JON›, 332–334; ‹L›, 607; ‹P›, 341; ‹V›, 767

1 V izvirniku piše »melisch«. V ‹WAH›, 2403, pa se ta pojem označuje kot »liedhaft (= »speven«), čeprav bi ga lahko – zlasti v kontekstu s »harmoničnim« – prevedli tudi kot »melodičen«. Pojem je tipičen za sicer precej nenavadno Hauerjevo izrazje.

ANG: delta wave (redko; gl. ♦delatsti nihaj, ton, zvok, val♦), triangular wave; NEM: Dreieckschwingung.

ET: ♦Ton♦.

D: »(Naziv za) nihaj, ki ga proizvaja ♦generator trikotnega nihaja, tona, zvoka, vala♦, na osciloskopu pa ima značilno trikotno obliko. ♦Zvočni spekter♦ trikotnega nihaja vsebuje vse lihe ♦parcialne tone♦, ki so v harmoničnem odnosu do ♦temeljnega tona♦, vendar se njihova amplituda zmanjšuje v obratno kvadratnem odnosu do zaporednega števila ♦parcialnih tonov♦. (♦Parcialni ton♦ z zaporedno številko 3 ima trikrat večjo frekvenco od frekvence ♦temeljnega tona♦, vendar tudi samo 1/9 njegove amplitude.)

Zaradi slabo izražene ♦strukture♦ lihih ♦parcialnih tonov♦ trikotni nihaj zveni temno in prazno.« (‹EN›, 53)

KM: Ob pridevniku »trikoten« so omenjeni nihaj, ♦ton♦, ♦zvok♦ in val, saj je v literaturi ­njihova raba enakovredna in so v tem kontekstu sopomenski. Naziv »trikoten« izhaja iz osciloskopskega prikaza t. t.; vrsta nihaja tvori val; ♦ton♦ in ♦zvok♦ razumeta slušno percepcijo teh nihajev oziroma valov.

GL: ♦elektronska glasba♦, ♦generator trikotnega nihaja, tona, zvoka, vala♦, ♦ton♦, ♦zvok♦.

PRIM: (♦deltasti nihaj, ton, zvok, val♦), ♦žagasti nihaj, ton, vzok, val♦, ♦pravokotni nihaj, ton, zvok, val♦, ♦sinusni nihaj, ton, val♦.

‹DOB›, 201; ‹EH›, 67–68; ‹FR›, 96; ‹HU›, 75

ANG: trichord; NEM: Trichord; FR: tricorde; IT: tricordo.

ET: Grš. tríkhordos = s tremi strunami, tj. ♦toni♦, iz treis = tri in khordḗ = struna (‹DE›, 1165, 169).

D: V izrazju ♦glasbe 20. stoletja♦ naziv za ♦segment♦ ♦dvanajsttonske vrste♦, ki ima tri ♦tone♦.

GL: ♦dvanajsttonska vrsta, serija♦, ♦lestvica♦, ♦modus♦, ♦vrsta♦, ♦oblika vrste, serije♦, ♦serija♦.

PRIM: ♦heksakord♦, ♦pentakord♦, ♦podvrsta♦, ♦podserija♦, ♦segment (vrste, serije) ♦, ♦tetrakord♦.

‹FR›, 96; ‹GR›, 184; ‹JON›, 332; ‹P›, 337; ‹RAN›, 869; ‹V›, 767

ET: ANG triger = ♦sprožilni signal♦, ♦sprožilni mehanizem♦ (‹ŠPR›, 567).

PRIM: ♦sprožilni signal♦, ♦sprožilni mehanizem♦.

ANG: third–tone, third of a tone; NEM: Drittelton; FR: tiers de ton; IT: terzo di tono, terzo suono.

D: Naziv za ♦mikrointerval♦, ki nastane z delitvijo cele stopnje (velike sekunde) na tri enake dele. »Rezultat (takšne delitve celega tona) je tudi delitev oktave na devetnajst enakih delov. McKay (MCKAY 1947: 82–85) … meni, da je takšna delitev ‘bolj logična rešitev’ za razvoj zvočnega gradiva iz ♦četrtstopinj♦, saj je to manj drastično ločevanje od dosedanje prakse.« (‹JON›, 317–318)

KR: Iz KR ♦celostopinjske lestvice♦ je jasno tudi, zakaj je treba ♦tretjino tona♦ zamenjati za t. s. (gl. tudi KR ♦mikrointervala♦ in ♦mikrointervalne lestvice♦).

GL: ♦hiperkromatika♦ = ♦ultrakromatika♦, ♦mikrointerval♦, ♦mikrointerval♦, ♦mikrointervalna lestvica♦, ♦mikrotonaliteta♦, ♦ultrakromatika♦ = ♦hiperkromatika♦.

PRIM: ♦dvanajstina stopinje♦ = (dvanajstina tona), ♦četrtstopinja♦ = (četrtton), ♦mikrostopinja♦ = (mikroton).

‹BASS›, III, 133–134; HÁBA 1927; ‹L›, 159

ANG: trautonium; NEM; Trautonium; FR: trautonium; IT: trautonium.

ET: Po imenu konstruktorja F. Trautweina; ♦ton♦; -tonium (-tonij) bi bila izpeljanka v smislu vira ♦tonov♦. 

D: »(Naziv za) enoglasen ♦elektronski glasbeni instrument♦, ki ga je okrog leta 1930 razvil F. Trautwein. Njegov ♦zvok♦ temelji na ♦parcialnih tonih♦, ki vsebujejo ♦žagaste nihaje♦ neonske cevi. Igramo ga na manualu s trakom, ki rabi kot potenciometer. Na travtoniju so možne različne vrste artikulacije, odvisno od jakosti pritiska na tipke. Za travtonij sta pisala P. Hindemith (Etude za tri travtonije, Concertino za travtonij) in R. Strauss (v Japonski festivalni glasbi je travtonij sestavni del orkestra). Od leta 1950 O. Sala razvija bolj dovršeno verzijo travtonija – ♦miksturtravtonij♦.« (‹EH›, 365; ‹FR›, 96; ‹RUF›, 522)

KM: Za t. je pisal tudi J. Štolcer Slavenski, in sicer drugi del svoje Muzike u prirodno-tonskom sustavu za štiri t. in timpane (1937).

GL: ♦elektronski glasbeni instrumenti♦, ♦miksturtravtonij♦.

‹BASS›, IV, 579–580; ‹BKR›, IV, 259; ‹CH›, 308; ‹GR›, 184; ‹GRI›, III, 620–621; ‹GR6›, XIX, 123; ‹HI›, 486; ‹LARE›, 1568; ‹MELZ›, III, 596–597; ‹P›, 335–336; ‹RAN›, 867

ANG: (row, set) transposition; NEM: (Reihen)transposition.

ET: Lat. predl. trans = prek, nad in position = položaj, mesto, iz ponere = položiti, postaviti (‹KLU›, 736, 556); ♦serija♦.

D: V izrazju ♦glasbe 20. stoletja♦, še zlasti v ♦dvanajsttonski♦ in ♦serialni tehniki♦, naziv za postopek premeščanja ♦osnovne oblike vrste, serije♦ in ♦rakovega obrata vrste, serije♦ na preostalih enajst ♦tonov♦ kromatične ♦lestvice♦, s čimer se dobi 48 (teoretično) enakovrednih ♦oblik vrste, serije♦ kot osnovno gradivo za skladnje.

KM: V ‹HO›, 1025, in ‹MI›, III, 808, je t. omenjena kot naziv za postopek mutacije ♦vrste♦ in ♦serije♦. Pojem se je očitno udomačil na FR-govornem območju, vendar to ni razlog, da ga sprejmemo kot specifično tehnični pojem v izrazje ♦glasbe 20. stoletja♦.

GL: ♦agregat♦ (D 2), ♦dvanajsttonska tehnika (skladanja) ♦ = (♦dodekafonija♦), ♦dvanajsttonska vrsta, serija♦, ♦oblika vrste, serije♦, ♦serialna tehnika (skladanja)♦.

PRIM: ♦obrat (vrste, serije)♦ = (♦inverzija [vrste, serije]♦), ♦osnovna oblika (vrste, serije)♦ = (♦Grundgestalt♦), ♦rakov postop (vrste, inverzije)♦ = (♦retrogradna inverzija [vrste, serije]♦).

‹FR›, 95

ANG: total theater; NEM: totales Theater; FR: théâtre total.

ET: Lat. totus = cel, popoln (‹KLU›, 734); grš. théatron = gledališče, iz theâstgai = gledati (‹KLU›, 728).

D: V izrazju ♦glasbe 20. stoletja♦ naziv za vrsto ♦glasbenega gledališča♦, ki temelji na prizadevanju po združevanju in enakovrednosti vseh izraznih sredstev tako v estetskem kot tudi v tehnološkem smislu.

KR: V izrazju ♦glasbe 20. stoletja♦ je t. g. pojem, kateremu se ni mogoče izogniti – saj nekaterih pojavov ne moremo imenovati s tradicionalnim izrazjem –, ki pa ima po drugi strani tako širok pomen, da ga še komaj lahko štejemo za tehnični pojem, tj. strokovno besedo. Delno to izhaja iz njegovega splošnega pomena, ki se, ko ga skušamo pojasniti kot tehnični pojem ali strokovno besedo, spet omejuje na primere, ki sicer lahko sodijo v t. g., vendar so glede na druge konotacije povsem divergentni. Na ta način se v D 1 ♦glasbenega gledališča♦ omenja kot (sodobno) nadaljevanje Wagnerjevega koncepta Gesamtkunstwerka, ki je tudi v ‹ROS›, 228, osnova za (zmotno) opredelitev njegovega pomena. V tem viru se pojem razlaga skozi: a) vključevanje filma v nekatere »glasbeno-dramske akcije« (Milhaudov Christoph Colomb, 1930; Bergova Lulu, 1935), b) »uvajanje ♦elektroakustične glasbe♦« (Orphée 53 P. Schaefferja in P. Henryja); c) skozi Cageevo sodelovanje z Merceom Cunninghamom, Caroline Brown, Davidom Tudorjem in Arline Carmen pri uresničitvi ideje ♦simultanosti♦ v Theatre Piece 1960, ki se domnevno odraža tudi v Stockhausenovih Originale iz leta 1961; d) skozi »optiko ‘nadnaturalizma’« v Berijevih Esposizione (1963), kjer se »v akcijo uvrščajo vsi gibljivi, vidni in slišni elementi (‹ROS›, 229)«. Itn. V ‹KS›, 281, je tudi »absolutno gledališče« omenjeno ob t. g., kot začetnik pa je omenjen B. A. Zimmermann: »Spodbude niso prihajale samo iz opere, v vsakem primeru ne od skladateljev, temveč od scenografov, kot sta Adolph Appia in Edward Gordon Craig, gledaliških režiserjev ter avtorjev, kot so npr. Mejerhold, Tairov in Majakovski, Autant-Lara in Jarry.« V ‹V›, 765, se bralca napoti na ♦nedeterminacijo♦ in na ♦multimedijsko umetnost♦, v teh geslih se pa t. g. natančneje sploh ne specificira (razen tega, da se na str. 339 izenačuje z ♦multimedijsko umetnostjo♦ in omenja njegov domnevni vpliv na ♦psihedelični rock♦).

Pojem je treba uporabljati previdno (v vsakem primeru glede na ♦glasbeno gledališče♦) zaradi njegove (nevarne) večpomenskosti, ki omogoča najrazličnejše načine njegove uporabe. Razlikovanje od navidezno sorodnih pojmov (♦intermedia♦, ♦mixed media♦, ♦multimedia♦) je tudi nenatančno in neučinkovito (v kompetentnem priročniku, kot je KOSTELANETZ 1968, je govora npr. o »theatre of mixed means«).

GL: ♦akcijska glasba♦, ♦okoljska umetnost♦, ♦fluxus♦, ♦fonoplastika♦, ♦glasbeno gledališče♦, ♦happening♦, ♦multimedijska umetnost♦ = ♦mixed media (art) ♦ = ♦multimeda (art)♦, ♦mixed media (art) = ♦intermedia (art) ♦ = ♦intermedia (art) ♦ = ♦mixed media (art)♦.

ANG: duration; NEM: Dauer; FR: durée; IT: durata, durazione.

ET: ♦Ton♦.

D: »Trajanje je, poleg ♦tonske višine♦ in ♦intenziteti♦ ena osnovnih lastnosti ♦tona♦. V ♦serialni glasbi♦ je to eden od ♦parametrov♦, ki so podvrženi načelom ♦serialne tehnike♦.« (‹RL›, 196)

KM: V D ni omenjena ♦zvokov(n)a barva♦ kot ♦parameter♦, saj, v akustičnem smislu, to dejansko ni (gl. KM ♦zvokov(n)e barve♦).

T. (t.) se, v paru z »variacijo«, povalja v smislu »trajanje/variacija« (= »durée/variation«) v specifičnem pomenu v teoriji ♦konkretne glasbe♦ P. Schaefferja (gl. SCHAEFFER 1966: 122–123; ‹GUI›, 123–124), ki pa je tako specialističen, da ga v Pojmovniku ne bomo posebej razlagali. 

KR: V ‹CH›, 297, je t. definiran kot »element ♦ritma♦«, kar v nobenem primeru ni zadostno glede na specifičen parametrski značaj pojma v izrazju ♦glasbe 20. stoletja♦.

GL: ♦makročas/mikročas♦, ♦parameter♦, ♦serija trajanja (tona)♦, ♦sirena♦, ♦ton♦.

PRIM: ♦intenziteta (tona)♦ = (♦dinamika♦) = (♦jakost♦), ♦tonska višina♦, ♦zvokov(n)a barva♦.

‹BKR›, I, 296–297; ‹EH›, 57–58; FROBENIUS 1979; ‹GR›, 66; ‹HO›, 315; ‹L›, 591; ‹LARE›, 495; ‹MI›, III, 495; ‹P›, 334; ‹RAN›, 247