VARIABILEN METER = (♦SPREMENLJIVA METRIKA♦)

ANG: variable meter(s); NEM: variable Metren; IT: metro variable.

ET: Lat. variabilis = spremenljiv, iz variare = menjati (‹KLU›, 755–756); ♦meter♦.

D: 1) »(Naziv za) hitre spremembe ♦metra♦ brez doslednega obrazca ponavljanja.«

(‹FR›, 99)

2) »(Naziv za) sistematično spremembo ♦metra♦ (npr. sosledje taktov s taktovskim načini 3/8, 4/8, 5/8), ki ga je uvedel B. Blacher, uporabljal pa tudi Hartmann. Ni povezave z Carterjevo tehniko ♦metrske modulacije♦.« (‹GR›, 187)

KR: V. m. je naziv, ki ga je zares uvedel B. Blacher za sistematično spremembo ♦metra♦ (V ‹EH›, 371, je omenjena enakomerno rastoča in padajoča sprememba ♦metra♦ kot dokaz njegove sistematičnosti: 2/8, 3/8, 4/8, 5/8 … 5/8, 4/8, 3/8, 2/8.) Torej je D 1 napačna.

V. m. je torej podvrsta ♦multimetra♦ kot horizontalnega ♦polimetra♦, pri katerem, v nasprotju z ♦multimetrom♦, spremembe ♦metra♦ potekajo sistematično.

GL: ♦meter♦, ♦metrska modulacija♦ = (metrična modulacija), ♦multimeter♦.

PRIM: (♦spremenljiva metrika♦).

‹BASS›, III, 133; ‹BKR›, IV, 288; ‹HI›, 502; ‹JON›, 350

UNIVERZALNI FILTER

NEM: Universalfilter, Universal–Filter.

ET: Lat. universalis = splošen, vseobsežen, iz universus = cel, popoln, dobeseden: združen v celoto; iz unus = eden in vertere = obrniti (‹KLU›, 751); ♦filter, filtri♦.

D: »(Naziv za) ♦filter♦, v katerem so ♦visokopasovno sito♦, ♦nizkopasovno sito♦, ♦pasovno sito♦ in ♦pasovna zapora♦.« (‹EH›, 368)

GL: ♦elektronska glasba♦, ♦filter♦.

PRIM: ♦filter formantov♦ = filter zvokov(n)e barve, ♦filter z nadzorom napetosti♦ = (VCF) = (voltage–controlled filter), ♦filter šuma♦, filter zvokov(n)e barve = ♦filter formantov♦, ♦nizkopasovno sito♦, ♦oktavni filter♦, ♦pasovno sito♦, ♦pasovna zapora♦, ♦visokopasovno sito♦.

‹HI›, 156

ULTRAKROMATIKA = ♦HIPERKROMATIKA♦

ANG: ultrachromaticism; FR: ultrachromatisme.

ET: Lat. pred. ultra = nad, več, prek; ♦kromatika♦.

KR: Možnost, da poleg ♦kromatike♦ lahko govorimo o ♦kromatizmu♦, čeprav sta pojma pravzaprav sopomenki (gl. KM in KR ♦kromatizma♦), nam še ne omogoča rabe »ultrakromatizma«, tj. »hiperkromatizma«.

PRIM: ♦hiperkromatika♦, ♦kromatika♦ = ♦kromatizem♦.

‹BOSS›, 86–90 = sopomenka ♦mikrotonalitete♦; ‹GR›, 186; ‹JON›, 341; WYSCHNEGRADSKY 1972

TWO-STEP

ANG: two-step, twostep (gl. KR); NEM: Two-step, Twostep (gl. KR); FR: two-step, twostep (gl. KR), deux temps (‹GR6›, XIX, 296 – gl. KR); IT: twostep, twostep (gl. KR).

ET: ANG = dvokorak.

D: »(Naziv za) družabni ples, ki je, ob ♦cakewalku♦, prvi iz ZDA prispel v Evropo. Plesali so ga do leta 1912, potem pa ga je zamenjal ♦onestep♦.« (‹RL›, 1002)

KM: ‹GR6›, XIX, 296, omenja, da je t. postal še zlasti priljubljen v devetdesetih letih 19. stoletja, zahvaljujoč The Washington Postu (1889) in drugim koračnicam Souse, na katere so ljudje plesali. Omenjeno je tudi, da se je v drugem desetletju 20. stoletja t. v Evropi pogosto uporabljal kot sopomenka za ♦fokstrot♦.

KR: FR-ustreznica »deux temps«, ki je omenjena v ‹GR6›, XIX, 296, se ne pojavlja v FR-literaturi. Vprašamo se lahko, zakaj se v tem viru ne ponujajo tudi ustreznice v drugih jezikih, temveč samo (neobstoječe) ustreznice v FR.

Zapisovanje je povsem neizenačeno, vendar je nepravilno pisanje pojma brez vezaja (skupaj ali ločeno), saj je pojem, enako kot ♦onestep♦ okrajšava »twostep dance«. Z vstavljanjem vezaja se poudarja pridevniška funkcija pojma, ki postane, brez samostalnika »dance«, samostalniška.

GL: ♦fokstrot♦, ♦onestep♦, ♦popularna glasba♦, ♦zabavna glasba♦.

‹BASS›, IV, 633 = »two step«; ‹BKR›, IV, 278; ‹HI›, 495 = »Twostep«; ‹MELZ›, III, 617 = »twostep«; ‹RAN›, 890; ‹RIC›, IV, 440

TWIST

ANG: twist; NEM: Twist; FR: twist; IT: twist.

ET: ANG twist = obračati, vrteti.

D: »(Naziv za) moderni ples z začetka šestdesetih let, ki sta ga uvedla in propagirala Chubby Checker in (ameriško) diskografsko podjetje Cameo. Hiter ples v sodih taktovskih načinih parom ni omogočal očesnega stika, saj so bili osredotočeni … na to, da si ne izpahnejo sklepov. Skladba ‘Twist and Shout’ na prvem albumu Beatlesov daje slutiti tiste lastnosti twista, ki se v času moderne obsedenosti z njim niso cenile.« (‹KN›, 221)

GL: ♦rock, rock glasba♦.

‹BKR›, IV, 278 = vodilka k ♦rock and rollu♦; ‹HK›, 400–401; ‹P›, 345; ‹RIC›, IV, 440

error: Content is protected !!