Kategorija: tajništvo

ANG: system; NEM: System; FR: système; IT: sistema

D: 1) »Pojem … označuje organizacijo ♦tonov♦ v okviru determinirane ♦strukture♦. V vsakdanji rabi, kot tudi v harmoničnem sistemu ali sistemu skladanja, je beseda sistem ohranila svoj običajni pomen načela. V teoriji glasbe se večinoma razlikujeta dva različna načina rabe (pojma) z natančnim smislom. 1. Akustični sistem. Označuje se uporabljeno akustično načelo, po katerem se urejajo ♦toni♦. – 2. Melodični sistem. Označuje se operativni izbor iz kakšne ♦lestvice♦, vendar brez ideje tonike ali kakšnega poudarjenega ♦tona♦ … Melodični sistem torej sestoji iz omejenega izbora ♦tonov♦ iz zadane ♦lestvice♦. Treba je poudariti, da nemški pojem ‘Tonsystem’ na splošno označuje tisto, kar se v francoščini označuje z ♦lestivco♦, čeprav bi ga morali, če vsebuje manj kot pet ♦tonov♦ znotraj oktave, imeti za melodično ♦strukturo♦¹ (npr. c–f–g). Pravzaprav je razlikovanje med ♦lestvico♦, sistemom in melodično ♦strukturo♦ precej poljubne narave in so zato ti trije pojmi delno zamenljivi na pomenski ravni.« (‹HO›, 984)

2) »(Naziv za) nekaj, na kar se usmerja pozornost za potrebe analize … (Tukaj) sistem natančneje opredeljujemo kot fizično razvrstitev, ki jo lahko upravljamo z zunanjimi vplivi in ki na te zunanje vplive reagira na način, da se ta reakcija lahko izmeri.« (MEYERS 1964: 22)

KR: V D 1 se želi pomen pojma opredeliti na kar se da široki ravni, vendar se omejuje na njegov tradicionalen pomen (v ‹HO›, 984–986, se še zlasti obdelujejo »akustični s.«, »pitagorejski s.«, »temperirani s.« in »Zarlinov s.«). Koristno je razlikovanje pomenov na splošni ravni in posebnih, specialističnih ravneh. (V prevodu sem ♦zvok♦ – »son« – zamenjal s ♦tonom♦, saj je v pričujočem kontekstu zares nesmiselno govoriti o ♦zvoku♦.) V D 2 se navaja povsem specialističen pomen pojma, ki nam v našem primeru ne bo kaj dosti pomagal. (Zanimivo je, da ‹JON›, 311, navaja edino ta pomen.)

V Pojmovniku pojem srečujemo v različnih kontekstih, ki najpogosteje nimajo nobene zveze z glasbenih izrazjem, tj. pojem se uporablja v splošnem pomenu, ki je pomensko veliko širši od »načela« v D 1. (Primer zase predstavlja »sistemska glasba« kot sopomenka ♦minimalne♦, tj. ♦repetitivne glasbe♦ v ‹GR6›, VIII, 481 – gl. KR ♦minimalne♦ in ♦repetitivne glasbe♦.) Glede na to, da pojem sistem ravno v izrazju ♦glasbe 20. stoletja♦ dobiva pomene, ki so zanj popolnoma neprimerni, pa je treba opozoriti na naslednje:

1) V D ♦lestivce♦ se natančno omenja pomenska razlika med s. in ♦lestvico♦. Iz tega razloga nastajajo durove in molove tonalitetne ♦lestvice♦ iz ♦tonalitete♦ kot s. oziroma iz tonalitetnega s. Tako je tudi ♦pentatonika♦ naziv za s., iz katerega se izpeljuje ♦pentatonska lestvica♦ (gl. KR ♦pentatonike♦ in KM ♦pentatonske lestvice♦). Vendar je nekoliko drugače z ♦modaliteto♦: če je ta, analogno ♦tonaliteti♦, naziv za s., kar tudi je (gl. D ♦modalitete♦), potem ♦modus♦, glede na njegove različne pomene v izrazju ♦glasbe 20. stoletja♦, ne more biti vedno sopomenski z lestvičnim s., izpeljanim iz ♦modalitete♦ (gl. KM ♦modusa♦).

2) Podobno takšnemu razmerju med ♦modusom♦ in ♦modaliteto♦ so pogosta nenehna napačna prizadevanja, da bi se nekatere vrste ♦predurejanja gradiva♦ v ♦glasbi 20. stoletja♦ razglasile za s. kljub njihovi izraziti kratkoročnosti. V KM ♦lestivce♦ se opozarja na tak­šna prizadevanja, ki so seveda napačna. Torej: ♦vrsta♦, ♦serija♦ in ♦dvanajsttonska vrsta, serija♦ niso in ne morejo biti s., še zlasti pa ne smemo govoriti o ♦dvanajsttonski glasbi♦, tj. glasbi, skladani z ♦dvanajsttonsko tehniko♦, kot o glasbi, ki je izšla iz dvanajsttonskega s. (kot npr. v D 6 ♦modalitete♦, v D 4 in KR – t. d ♦strukture♦, v citatu iz PERLE 1977: 84 v KR ♦vertikalizacije♦, v ‹GR6›, XIX, 286, itn.; več o pojmu »Zwölfhalbtonsystem« in sorodnih pojmih gl. BEICHE 1985: 1–3, 12–13; v BEICHE 1985: 13 se obdeluje tudi povsem nesmiseln pojem »dvanajsttonska ♦tonaliteta♦« = NEM »Zwölftontonalität«, saj je »dvanajsttonski s.« pravzaprav kromatična ♦lestvica♦, torej zgradba, iz katere se – kot njena ♦preureditev♦ – artikulira ♦dvanajsttonska vrsta, serija♦; v ‹GR›, 163, pa je govora o »temperiranem polstopinjskem s.« (gl. KM ♦serije višine tona♦), kar je popolnoma nesmiselno.) Ko je v D ♦metatonalitete♦ govora o njej kot o s., iz katerega izvira primerna ♦lestivca♦, se pravzaprav misli na iskanje s., »ki bi bil lahko pravilo« (MITCHELL 1963: 13), ki se omenja tudi v KM ♦lestivce♦.

Zaradi vsega tega se v ‹GL› na različnih mestih govori o »glasbi tradicije čiste sistemskosti«, pri čemer se misli na glasbo tonalitetne (z durovsko-molovskimi ♦lestvicami♦) in modalitetne sistemskosti (s starogrškimi in starocerkvenimi ♦modusi♦, vendar ne tudi z ♦modusi♦ s pomeni, specifičnimi za ♦glasbo 20. stoletja♦; gl. npr. ♦modus omejenih možnosti transpozicije♦). V splošnem dojemanju glasbe kot reda (po vzoru na sholastičen odnos med esenco in eksistenco) je njena utemeljenost v določenem s. skorajda edino zagotovilo za obstoj tega reda, in sicer ne le v naši, zahodni kulturi. ♦Glasba 20. stoletja♦ se tudi, zaradi prisiljenosti takšnega dojemanja glasbe, nagiba k takšnemu utemeljevanju, vendar po različnih, spremenljivih in v glavenm popolnoma relativnih poteh (kar pa ne pomeni, da je zaradi tega ogledalo nereda). Ravno zaradi tega je treba biti še posebej previden pri uporabi pojmov s. in sistemskost. S. se namreč, kakor se dojema v pričujočem Pojmovniku, ne nanaša samo na »ozadje« ♦preureditve gradiva♦, temveč tudi na daljnosežnejše posledice te ♦preureditve♦ v kompozicijsko-tehničnih postopkih in rezultatu, do katerih vodijo.

[V slovenščini predlagamo uporabo pojmov: zgradba, sestav(a) ali ustroj.]

GL: ♦faktura♦, ♦lestivca♦, ♦modaliteta♦, ♦modus♦, ♦vrsta♦, ♦predureditev gradiva♦, ♦serija♦, ♦struktura♦, ♦tekstura♦, ♦tonaliteta♦.

‹APE›, 294 (v smislu povezovanja črtovja); ‹HI›, 463 = vodilka k »Notenliniensystem« (= »sistem črtovja«), k »Tonsystem« (= »tonski sistem«) in k »Klappensstem« (= »sistem pokrovov« pri pihalnih); ‹MI›, III, 763–764 (le v pomenu »lestvičnih sistemov«); ‹RAN›, 828 (v smislu povezovanja črtovja)

1 V izvirniku se tukaj navaja »Melodiestruktur«.

ANG: siren; NEM: Sirene; FR: sirène: IT: sirena.

ET: Grš. Seirḗn = Sirena; sirene so v grški mitologiji dekleta, ki s svojim čarobnim petjem zapeljujejo mornarje in jih nato ubijejo (‹KLU›, 674).

D: »(Naziv za) napravo, ki proizvaja ♦tone♦ in ugotavlja število nihajev, ki jih posamezen ♦ton♦ naredi v določenem času. V starejši fizikalni akustiki so se ti mehanski proizvajalci ♦zvoka♦ … uporabljali za določanje frekvence. Pri enostavni sireni … se ♦zvok♦ proizvaja s kolesom z enakomerno (periodično) razporejenimi luknjami, ki rotira pred šobami, skozi katere kroži zrak. Iz zmnožka števila lukenj na kolesu in števila obratov v sekundi je moč izračunati frekvenco osnovnega nihaja … Dojemanje ♦impulza♦ in časa v … ♦serialni tehniki♦ je v neposredni povezavi z ♦eksperiemnti♦ F. W. Opelta, ki je s povečanjem števila obratov demonstriral prehod z ločenih ♦impulzov♦ na ♦ton♦, pri katerem se nihaji niso dali več zaznati in šteti. Leta 1852 je Opelt objavil razpravo o teoriji glasbe, ki temelji na ♦ritmu♦ ♦pulzov♦ (D 2) zvočnih valov (gl. OPELT 1852).« (‹EH›, 315)

KM: Znano je, da se s. kot glasbilo pojavi v Varèsejevi Ionizaciji (1930–1933), vendar je, kot je iz D očitno, pojem v tem pomenu za Pojmovnik irelevanten. Precej pomembnejši je njegov pomen v smislu razmerja ♦makročas/mikročas♦, na katerem delno (zlasti pa v STOCKHAUSEN 1963) temelji teorija o enotnosti ♦parametrov♦ (še zlasti ♦višine tona♦ in ♦trajanja tona♦) v ♦serialni glasbi♦.

GL: ♦impulz♦, ♦makročas/mikročas♦, ♦pulz♦ (D 2), ♦serialna tehnika (skladanja)♦, ♦trajanje (tona)♦, ♦višina tona♦.

‹BASS›, IV, 307; ‹BKR›, IV, 163; ‹GRI›, III, 390; ‹GUI›, 132; ‹L›, 523; ‹P›, 294; ‹RIC›, IV, 228.

ANG: sine tone, sine wave, sinus tone; NEM: Sinuston, Sinusschwingung, Sinuswelle; FR: mouvement sinusoïdal; IT: andamento sinusoidale, suono sinusoidale.

ET: Lat. sinus = ovinek, vijuga; ♦ton♦.

D: »(Naziv za) periodično nihanje, ki ga proizvaja ♦generator sinusnega nihaja, tona, vala♦, katerega osciloskopski prikaz je sinusen. ♦Zvočni spekter♦ sinusnega nihanja vsebuje le ♦temeljni ton♦, brez enega samega ♦parcialnega tona♦. Sinusni ton ne obstaja v naravi, vendar je kljub temu osnova ♦elektronske glasbe♦ (gl. ♦aditivna sinteza zvoka♦).« ‹EN›, 218; ‹HI›, 432)

KM: Poleg pridevnika »sinusni« so omenjeni nihaj, ♦ton♦ in val, saj je njihova uporaba v literaturi enakovredna ter so v tem smislu sopomenski. Naziv »sinusni« izvira iz osciloskopskega prikaza s. n.; vrsta nihaja ustvarja valovanje; ♦ton♦ razume slušno zaznavo tega nihanja, tj. valovanja, ♦zvok♦ pa ni omenjen, ker (v nasprotju s ♦tonom♦) obvezno vsebuje ♦parcialne tone♦, kar pomeni, da nikakor ne moremo govoriti o sinusnem ♦zvoku♦.

KR: »Sinus-ton« (‹MELZ›, III, 357–358) je germanizem s samostalnikoma, med katerima ima prvi funkcijo pridevnika. V ‹MELZ›, I, 517, se navaja s. n., v ‹MELZ›, I, 197, pa »sinusno nihanje« (gl. KR ♦belega šuma♦). Pridevnik »sinusni« iz samostalnika »sinus« (v obliki »sinusni ♦ton♦«) je pravilen, v slovenščini pa se uporablja tudi »sinusoidni«, saj pomen pojma izvira iz grafičnega prikaza nihanja, sinusoide. »Sinusoidni« je vsekakor bolj sprejemljiv od mednarodne oblike »sinusoidalni«.

GL: ♦elektronska glasba♦, ♦generator sinusnega nihaja, tona, vala♦, ♦generator sinusnih signalov – RC♦, ♦skladba iz sinusnih tonov♦, ♦ton♦, ♦zvok♦.

PRIM: ♦žagasti nihaj, ton, val♦, ♦pravokotni nihaj, ton, zvok, val♦, ♦trikotni nihaj, ton, zvok, val♦ = (♦delatsti nihaj, ton, zvok, val♦)

‹BASS›, I, 24; ‹BKR›, IV, 163; ‹DOB›, 200; ‹EH›, 309–312; ‹FR›, 82; ‹GR›, 167; ‹HU›, 72; ‹JON›, 281; ‹KN›, 184; LEIPP 1984: 23–25; ‹M›, 16–17; ‹P›, 294; ‹POU›, 191–196; ‹RL›, 875

ANG: sound synthesis, tone synthesis (redko); NEM: Klangsynthese; FR: synthèse du son, synthèse éléctronique, synthèse sonore; IT: sintesi del suono.

ET: Grš. sýnthesis = sestavljanje, spajanje, povezovanje, iz predl. sýn = skupaj in tithénai = dati, postaviti, polegati (‹KLU›, 716, 717).

D: »(Naziv za) tvorjenje ♦zvoka♦ z elektronskimi sredstvi, najpogosteje s ♦sintetizatorjem♦.« (‹FR›, 84)

GL: ♦aditivna sinteza zvoka♦, ♦elektronska glasba♦, ♦križna modulacija♦, ♦modulacija♦, ♦modulacija amplitude♦ = (AM) = (amplitude modulation), ♦modulacija faze♦ = ♦fazni premik♦ (D 1), ♦modulacija frekvence♦ = (FM) = (frequency modulation), ♦modulacije zvokov(n)e barve♦, ♦sintetizator♦, ♦vzorčevalnik♦, ♦subtraktivna sinteza zvoka♦, ♦vzorčenje♦ = (♦sampling♦), ♦zvok♦.

PRIM: ♦analiza spektra♦ = ♦analiza zvoka♦ = (spektralna glasba), ♦analiza zvoka♦ = ♦analiza spektra♦ = (spektralna glasba).

‹BASS›, II, 129; ‹DOB›, 149–175; ‹EN›, 115–117; ‹LARE›, 1156; ‹P›, 294

ANG: FM synthesis, frequency modulation synthesis; NEM: Fm–Synthese.

ET: ♦Sinteza zvoka♦; ♦modulacija♦; lat. frequentia = pogostost, iz frequens = pogost (‹KLU›, 231).

D: »(Naziv za) ♦sintezo zvoka♦ po načelu ♦modulacije frekvence♦.« (‹EN›, 85)

GL: ♦algoritemski sintetizator♦, ♦elektronska glasba♦, ♦modulacija frekvence♦ = (FM) = (frequency modulation), ♦sinteza zvoka♦.

PRIM: ♦aditivna sinteza zvoka♦, ♦subtraktivna sinteza zvoka♦.

‹DOB›, 168–169

ANG: synthetic chord; NEM: synthetischer Akkord.

ET: ♦Sintetična glasba♦, ♦akord♦.

D: 1) »Skrjabinov naziv za …♦mistični akord♦.« (‹HI›, 463)

2) »(Naziv za) kompleksen ♦akord♦, ki ga skladatelj oblikuje za specifične namene, ki pa vsebuje nekoliko elementov, ki se jih da pozneje izkoristiti …« (‹JON›, 307)

KR: V D 1 se pomen s. a. omejuje le na Skrjabinov ♦mistični akord♦, kar je seveda napačno. V ‹JON›, 307, je v s. a. poleg ♦mističnega akorda♦ uvrščen tudi ♦piramidni akord♦, lahko pa bi bili uvrščeni tudi vsi tisti ♦akordi♦, ki temeljijo na ♦sintetičnih lestvicah♦.

GL: ♦agregat♦ (D 1), ♦akord♦, ♦mistični akord♦ = ♦Prometejev akord♦ = ♦Skrjabinov akord♦ , ♦piramidni akord♦, ♦Prometejev akord♦ = ♦mistični akord♦.

PRIM: ♦sintetična lestvica♦.

ANG: synthetic scale.

ET: ♦Sintetična glasba♦.

D: 1) »(Naziv za) ♦lestvico♦, ki je izmišljena za posebne okoliščine in praviloma ne vsebuje tradicionalnega durovega in molovega ♦modusa♦.« (‹JON›, 308)

2) »(Naziv za) katerokoli ♦lestvico♦, razen za tradicionalno durovo in molovo ♦lestvico♦ in za srednjeveške ♦moduse♦. Kljub temu nekateri strokovnjaki ne vključujejo folklornih ♦lestvic♦¹ ali ♦lestvic♦ iz glasbe zahodnih kultur v ta pojem.« (‹FR›, 90)

KM: ‹JON›, 308, se sklicuje na Persichettija (PERSICHETTI 1961: 43–50), ki med s. l. ­uvršča tudi nekatre folklorne ♦lestvice♦. Nadalje navaja tudi vrsto drugih s. l., med katerimi so nekatere uporabljene samo v eni skladbi, npr. šesttonska ♦lestvica♦, ki jo je Stravinski uporabil v Posvetitvi pomladi:

(‹JON›, 309)

KR: Pojem je nekoliko begajoč, saj bi se morale s. l. kot umetno izdelane ♦lestvice♦ razlikovati od »naravnih«, ki – domnevno – niso umetno narejene. Seveda gre tu predvsem za ♦lestvice♦, ki so jih skladatelji oblikovali za lastne potrebe, pogosto tudi za eno skladbo (v tem smislu je v D 1 delno upravičena omemba ♦modusa♦, ker se včasih celo ♦dvanajsttonska vrsta, serija♦ in ♦oblike vrste, serije♦ imenujejo ♦modusi♦ – gl. KM ♦modusa♦). Število s. l. je praktično neskončno, tako da v našem primeru predlagamo in obravnavamo le tiste, ki se najpogosteje uporabljajo.

GL: ♦alžirska lestvica♦, ♦dvojna harmonična lestvica♦, ♦enigmatična lestvica♦, ♦lidijska molova lestvica♦, ♦lestvica♦, ♦madžarska durova lestvica♦, ♦madžarska molova lestvica♦, ♦modus omejenih zmožnosti transpozicije♦, ♦napolitanska durova lestvica♦, ♦napolitanska molova lestvica♦, ♦oktatonska lestvica♦, ♦orientalska lestvica♦, ♦simetrična lestvica♦, ♦superlokrijska lestvica♦, ♦večoktavna lestvica♦, ♦večtonska lestvica♦, ♦zrcalna lestvica♦.

PRIM: ♦modaliteta♦, ♦modus♦, ♦sintetični akord♦.

1 V izvirniku piše »folk scales«. Gl. KR ♦folka, folk glasbe, folk sloga♦.

NEM: synthetische Musik.

ET: Grš. sýnthesis = sestavljanje, spajanje, povezovanje, iz predl. sýn = skupaj in tithénai = dati, postaviti, polegati (‹KLU›, 716, 717).

D: »Napačno dojeman, pogosto pa tudi s polemičnimi nameni rabljen naziv, s katerim se je elektronski ♦zvok♦ želel razglasiti za ‘umetnega’ v slabšalnem pomenu … Pojem spominja na umetne materiale, ki v nasprotju z naravnimi delujejo kot manjvredni.« (‹EH›, 340)

KM: Ne glede na njegove negativne pomenske konotacije (prim. MEYER-EPPLER 1954: 7, tj. KM ♦avtentične glasbe♦) se pojem (brez oziranja na le-te) lahko uporablja kot sopomenka ♦elektronske glasbe♦, zlasti tiste, ki je nastajala v zgodnjih petdesetih letih kot »♦elektronische Musik♦« v Kölnu, saj je bil cilj takšne glasbe izključna uporaba sintetičnih, tj. umetno izdelanih ♦zvokov♦. Po drugi strani se zato s. g. ne sme uporabljati kot sopomenka ♦konkretne glasbe♦, saj njeni zvoki niso v celoti ustvarjeno po sintetični, tj. elektronski poti.

KR: »Sintetična glasba« je povsem napačna oblika, saj je njena osnova »sintetika«, kar razume umetno izdelan material. Čeprav je elektronsko zvokovje izdelano na sintetičen način, ga ne moremo v nobenem primeru imenovati »sintetika«, saj bi bilo to zares slabšalno, kot je omenjeno v D.

V ‹FR›, 89, se s s. g. usmerja na »glasbo s kodirano izvedbo« (»coded–performance music«): »(Naziv za) glasbo, ki se proizvaja z elek­tronskimi sredstvi in nadzira s perforiranim trakom ali preluknjanimi karticami. Glasba s kodirano izvedbo, ki je vzbudila zanimanje javnosti na razstavi v Parizu leta 1929, izvira iz pianole in mehaničnih ♦orgel♦, ki so bile v modi v prvih dveh desetletjih 20. stoletja. V najzgodnejši obliki so štiri … ♦oscilatorje♦ nadzirali s perforiranim trakom ali preluknjano kartico. Leta 1945 se je razvila elektronska oprema za (takšen) nadzor frekvence, ♦intenziteti♦, ♦trajanja♦, vibrata in ♦ovojnice♦.« (‹FR›, 15–16) Mimogrede, »glasba s kodirano izvedbo«, ki je kot pojem ni moč najti nikjer, razen v ‹FR›, nima nobene zveze s s. g.

GL: ♦aditivna sinteza zvoka♦, ♦skladba iz sinusnih tonov♦, ♦subtraktivna sinteza zvoka♦.

PRIM: ♦akuzmatika, akuzmatična glasba♦, ♦avtomatska glasba♦ = ♦računalniška glasba♦ (t. 2 v D), ♦elektroakustična glasba♦, ♦elektrofonska glasba♦, ♦elektronska glasba♦, ♦glasba za trak♦ = (music for tape, tape music), ♦konkretna glasba♦ = (musique concrète♦), ♦računalniška glasba♦ (t. 2 v D) = ♦avtomatska glasba♦ = ♦računalniška glasba♦.

ANG: synthesizer; NEM: Synthesizer; FR: synthétiseut; IT: sintetizzatore.

ET: Grš. sýnthesis = sestavljanje, spajanje, povezovanje, iz predloga sýn = skupaj in tithénai = dati, postaviti, polegati (‹KLU›, 716, 717).

D: Naziv za elektronsko napravo, sestavljeno iz različnih ♦modulov♦, s katero se, najpogosteje s ♦sintezo zvoka♦, lahko ustvari katerikoli ♦ton♦, ♦zvok♦ in/ali ♦šum♦. ♦Zvok♦ se lahko ustvari tudi z ♦generatorji♦ in/ali ♦oscilatorji♦ (zlasti z ♦generatorjem šuma♦ ali ♦oscilatorjem z nadzorom napetosti♦). V sintetizator se lahko tudi po elektroakustični poti, tj. z mikrofonom vnašajo zunanji, akustični ♦zvoki♦, ki se lahko nato obdelujejo. Obdelujejo se večinoma z ♦modulacijami♦ in razlilčnimi ♦filtri♦ ter dodatnimi napravami (z ♦obročnim modulatorjem♦, ♦napravo za zakasnitev♦ itn.). Vse operacije v sintetizatorju praviloma temeljijo na ♦nadzoru napetosti♦. Prvim ♦analognim sintetizatorjem♦ so sledili ♦digitalni sintetizatorji♦, ki jih v novi dobi upravljajo računalniki. Sintetizatorji se lahko uporabljajo v ♦elektronski glasbi♦ kot instrumenti pri ♦študiju elektronske glasbe♦, vendar so pri ♦izvedbah v realnem času♦ neizogibni kot ♦elektronski glasbeni instrumenti♦ tudi v ♦živi elektronski glasbi♦.

KM: V D se s., prek njegove raznolike uporabe v ♦elektronski glasbi♦, želi opredeliti kot profesionalno napravo. Glede na ET s. danes razumemo kot vsak instrumet, pri katerem se ♦zvok♦ proizvaja po sintetični poti, tj. ne glede na to, ali lahko s tem instrumentom obdelujemo, transformiramo. Vrsta današnjih komercialnih instrumentov za široko in amatersko rabo so v tem smislu tudi s., ne glede na njihove možnosti – poleg profesionalnih s., katerih možnosti so specifirane v D –, ki so izjemno omejene. Prav zaradi tega bi s. morali spadati med ♦elektronske glasbene instrumente♦, ne pa samo zaradi njihove specifične rabe v ♦živi elektronski glasbi♦.

GL: ♦algoritemski sintetizator♦, ♦analogni sintetizator♦, ♦chorus♦ (D 2), ♦digitalni sintetizator♦, ♦elektronska glasba♦, ♦elektronski glasbeni instrumenti♦, ♦filter♦, ♦generator(ji)♦, ♦kaleidofon (D 2)♦, ♦vmesnik♦ = (interface), ♦MIDI♦, ♦modul♦, ♦modulski sintetizator♦, ♦nadzor napetosti♦ = (VC) = (voltage control)♦, ♦obročni modulator♦ = (ring modulator) = (RM), ♦oscilator(ji)♦,♦posnemovalnik♦ = (♦emulator♦), ♦razdelilna plošča♦ = (patch board), , ♦sekvencer♦ = (sequencer), ♦sinteza zvoka♦, ♦studio za elektronsko glasbo♦ = (♦elektronski studio♦), ♦živa elektronska glasba♦ = (live electronic music) = (live-electronics), ♦vzorčevalnik♦.

‹BASS›, II, 124; ‹BKR›, IV, 219; ‹BKR›, V, 104; ‹CAN›, 535; ‹CP1›, 243; ‹DOB›, 175–185; ‹EH›, 336–339; ‹EN›, 235–240; ‹FR›, 89; ‹GR›, 179; ‹GRI›, III, 484–489; ‹GRJ›, II, 510–512; ‹GR6›, XVIII, 470–472; ‹HI›, 462–463; ‹HK›, 378–380; ‹HU›, 90–91; ‹IM›, 377; ‹KN›, 205–206; ‹LARE›, 1524; ‹MELZ›, III, 357; ‹P›, 294; ‹RAN›, 827–828; ‹RUF›, 496–498; ‹V›, 726