ANG: intensity (set); NEM: Lautstärken-Reihe.
ET: ♦Serija♦, ♦intenziteta (tona)♦.
D: Naziv za ♦serijo♦, s katero se v ♦serialni tehniki♦ skozi ♦serialne postopke♦ ♦predurejanja gradiva♦ nadzira ♦parameter♦ ♦intenziteta (tona)♦.
GL: ♦intenziteta (tona)♦ = (♦dinamika♦) = (♦jakost♦), ♦parameter♦, ♦serija♦, ♦serializem♦, ♦serialna tehnika (skladanja)♦, ♦serialni postopki♦.
PRIM: ♦serija trajanja (tona)♦, ♦serija višine (tona)♦, ♦serija zvokov(n)e barve♦.
‹G›, 73–76; ‹JON›, 131
ANG: (note) row, (tone) row, series, set; NEM: (Ton)reihe, Serie; FR: série; IT: seria (‹HI›, 386; ‹RL›, 788), serie (‹BASS›, II, 65; BEICHE 1984: 1; ‹BR›, 138) – pravilno je »serie«!
ET: Lat. series = vrsta, veriga, vrsta, iz serere = povezati, spojiti (‹DE›, 987).
D:Kot okrajšava za ♦dvanajsttonsko vrsto, serijo♦ naziv za osnovno zvočno zgradbo v ♦serialni tehniki♦. Serija v ♦serialni tehniki♦ artikulira predvsem ♦parametre♦ ♦višine (tona)♦, ♦intenzitete (tona)♦, ♦trajanje (tona)♦ in ♦zvokov(n)e barve♦.
KR: V slovenskem jeziku s. ne bi smeli v nobenem primeru uporabljati kot sopomenko ♦vrste♦. ♦Vrsta♦ naj bo torej okrajšava ♦dvanajsttonske vrste♦ v ♦dvanajsttonski tehniki♦, serija pa za katerokoli serijo v ♦serialni tehniki♦. (Nekaj podobnega se priporoča tudi v ‹RAN›, 744, ko se s pojma ♦row♦ bralca napoti na ♦dvanajsttonsko glasbo♦, s pojma »series« pa na ♦serialno glasbo♦.)
GL: ♦agregat♦ (D 2), ♦derivatna vrsta, serija♦, ♦dvanajsttonska vrsta, serija♦, ♦dvanajsttonska vseintervalna vrsta, serija♦, ♦razred notne višine♦ = (tonski razred), ♦kombinatorična vrsta, serija♦, ♦obilka vrste, serije♦, ♦obrat (vrste, serije)♦ = (♦inverzija [vrste, serije] ♦), ♦osni ton♦, ♦osnovna vrsta, serija♦ = (Grundreihe), ♦osnovna oblika (vrste, serije)♦ = (♦Grundgestalt♦), ♦parameter♦, ♦pentakord♦, ♦permutacija (vrste, serije)♦, ♦podvrsta, podserija♦, ♦predurejanje gradiva♦, ♦rakov postop (vrste, serije)♦ = (♦retrogradna oblika [vrste, serije]♦), ♦rotacija (vrste, serije)♦, ♦segment (vrste, serije)♦, ♦sekundarna vrsta, serija♦, ♦serija intenzitete (tona)♦, ♦serija trajanja (tona)♦, ♦serija višine (tona)♦, ♦serija zvokov(n)e barve♦, ♦serializem♦, ♦serialna glasba♦,♦serialna tehnika (skladanja)♦, ♦serialni postopki♦, ♦simetrična vrsta, serija♦, ♦sistem♦, vseintervalna vrsta, serija = ♦dvanajsttonska vseintervalna vrsta, serija♦, ♦vsekombinatorična vrsta, serija♦, ♦tetrakord♦, ♦transpozicija (vrste, serije)♦, ♦trikord♦, ♦večdimenzionalen glasbeni prostor♦, ♦zrcalni obrat (vrste, serije)♦ = (♦zrcalna inverzija [vrste, serije]♦).
PRIM: ♦lestvica♦, ♦lestvica tempa♦, ♦lestvica trajanja (tona)♦, ♦modus♦, ♦vrsta♦, ♦trop♦.
‹APE›, 268 = »series« (vodilka k ♦dvanajsttonski tehniki♦); ‹BKR›, IV, 27–28 = »Reihe«; ‹CAN›, 506 = pridevnik »sériel«; ‹CH›, 305–306; ‹DIB›, 340–342; ‹EH›, 280–181; ‹FR›, 77 = »row« (vodilka k: »tone row« ), 80 = »set«, »series«, 94 = »tone row«; ‹G›, 41–45; ‹GR6›, XVII, 169 = »series«, »row«, »tone row«, »note row«; ‹GR6›, XVII, 197–199 = »set«; ‹HI›, 386–387; ‹HO›, 930 = »série« (vodilka k «dodécaphonisme« in k ♦serialni glasbi♦); ‹IM›, 348; ‹L›, 470; ‹MI›, III, 696–697; ‹P›, 290; ‹RAN›, 719 = »row«, 743 = »series« (vodilka k ♦dvanajsttonski glasbi♦, sopomenka besede »row«); ‹V›, 635 = »row« (vodlika k besedi »set« in k ♦dvanajsttonski tehniki♦), 674 = »series« (vodilka k ♦setu♦ in ♦dvanajsttonski tehniki♦)
ANG: serial procedures; NEM: serielle Verfahren.
ET: ♦Serija♦.
D: Naziv za skupek postopkov v ♦serialni tehniki♦, od ♦predurejanja gradiva♦ s serializacijo ♦parametra♦ do uporabe takšnega predurejenega gradiva pri skladanju.
KM: V ‹G›, 95–99, so ponazarjeni s. p. tudi v ♦elektronski glasbi♦, ki jih je tudi uporabljala v svoji zgodnji fazi.
GL: ♦skupina, skupinska skladba♦, ♦permutacija (vrste, serije)♦, ♦predurejanje gradiva♦, ♦punktualna glasba♦, ♦rotacija (vrste, serije)♦, ♦serializem♦, ♦serialna glasba♦, ♦serialna tehnika (skladanja)♦, ♦struktura♦, ♦točka♦.
‹FR›, 80
ANG: serial technique; NEM: serielle Technik; FR: technique sérielle; IT: tecnica seriale.
ET: ♦Serija♦; grš. tekhnikós = umeten, vešč, iz tékhnē = veščina, umetnost, znanje (‹KLU›, 724).
D: 1) Naziv za skladateljsko tehniko, ki v nasprotju z ♦dvanajsttonsko tehniko♦, v kateri se, kot ♦predurejanje gradiva♦, ♦obliki vrste♦ določajo le vrednosti ♦parametra♦ ♦višine tona♦, ♦predurejanje gradiva♦ se širi na vse štiri ♦parametre♦, s tem pa razglašuje tudi njihovo enotnost in enakovrednost.
2) »(Naziv za tehniko skladanja), ki se je, kot razširitev ♦dvanajsttonske tehnike♦, začela uporabljati okoli leta 1950. Do samega začetka ♦serialne glasbe♦ ni bil na razpolago pojem »serialna«. Beseda izvira iz FR (la série = ♦vrsta♦, ♦serija♦); vendar je nesporazum v tem, ker se v FR »la série« pogosto uporablja za označevanje ♦dvanajsttonske vrste♦. V nasprotju s tem se je glasbeno-tehnični pojem serialno, ki so ga med letoma 1949 in 1951 skladateljsko prakticirali Messiaen, Goeyvaerts in Boulez, najprej uporabil v Nemčiji.« (‹EH›, 307)
KR: Ne glede na to, da je v FR »série« sopomenska z ♦dvanajsttonsko vrsto♦, D zlasti opravičuje zahtevo po razlikovanju ♦vrste♦ in ♦serije♦ v slovenskem jeziku.
GL: ♦agregat♦ (D 2), ♦derivacija♦, ♦dvanajsttonsko polje♦, ♦razred notne višine♦ = (tonski razred), ♦kombinatoričnost♦, ♦lestvica tempa♦, ♦lestvica trajanja (tona)♦, ♦makročas/mikročas♦, ♦meterska modulacija♦ = metrična modulacija), ♦obrat vrste, serije♦, ♦osnovna oblika (vrste, serije)♦ = (♦Grundgestalt♦), ♦parameter♦, ♦permutacija (vrste, serije)♦, ♦punktualna glasba♦, ♦predurejanje gradiva♦, ♦rakovpostop (vrste, serije)♦ = (♦retrogradna oblika [vrste,serije] ♦), ♦rotacija (vrste, serije)♦, ♦segmentacija (vrste, serije)♦, ♦serija♦, ♦serija intenzitete (tona)♦, ♦serija trajanja (tona)♦, ♦serija višine (tona)♦, ♦serija zvokov(n)e barve♦, ♦serialni postopki♦, ♦sirena♦, ♦struktura♦, ♦sistem♦, ♦točka♦, ♦transpozicija (vrste, serije)♦, ♦vertikalizacija♦, ♦zrcalni obrat (vrste, serije)♦ = (♦zrcalna inverzija [vrste, serije]♦).
PRIM: ♦dvanajsttonska tehnika (skladanja)♦ = (♦dodekafonija♦), ♦serializem♦, ♦serialna glasba♦.
BLUMRÖDER 1985: 1–2; ‹G›, 83; ‹JON›, 267–268; ‹P›, 290; ‹VO›, 114–119
ANG: serial music; NEM: serielle Musik; FR: musique sérielle; IT: musica seriale.
ET: ♦Serija♦.
D: 1) »(Naziv za) skladateljsko tehniko, ki so jo okoli leta 1950 razvili O. Messiaen, P. Boulez in drugi. Povezana je z ♦dvanajsttonsko tehniko♦, katere temelj predstavlja ♦vrsta♦ tonskih višin, druge glasbene ♦parametre♦, kot so ♦trajanja♦, ♦intenzitet♦, ♦zvokov(n)a barva♦ in artikulacija …, podrejena vnaprej določenemu, večslojnemu serialnem redu.« (‹HI›, 425)
2) »Generični pojem, ki se nanaša na glasbo, ki temelji na ♦serialni♦ ali ♦dvanajsttonski tehniki♦.« (‹FR›, 80)
3) »(Serialna glasba) je, že glede na tehnične predpogoje, ki jo določajo, nekaj več ali drugačnega od same tehnike skladanja. Metoda, po kateri se vsa glasbena področja strukturirajo s serialnim zaporedjem, nato pa znova po posebnih pravilih o povezovanju stopajo v dinamično razmerje, namreč temelji na prepričanju, da se bo s takšno popolno organizacijo ustavil tudi glasbeni smisel.« (‹DIB›, 342)
KR: D 1 je edina sprejemljiva, čeprav je s. g. pravzaprav posledica uporabe ♦serialne tehnike♦. D 2 temelji na sopomenskosti ♦vrste♦ in ♦serije♦, zlasti na ANG- in FR-govornem območju (gl. D 2 ♦serialne tehnike♦), kar je v slovenskem jeziku povsem nesprejemljivo. D 3 je primer D, ki (čeprav ga ponuja vrhunska avtoriteta) pojem postavlja pod vprašaj, še preden ga sploh definira.
S. g. je, če jo omejimo na pomen v D 1, tj. na glasbo, ki je skladana s ♦serialno tehniko♦, povsem legitimen pojem, v nasprotju z ♦aleatorično glasbo♦ (tj. »naključno glasbo«), ♦dvanajsttonsko glasbo♦ (tj. »glasbo, ki uporablja dvanajst ♦tonov♦«), ki so okrajšave sicer nujno daljših nazivov. V ‹MELZ›, III, 336–338, se uporablja pojem »serijelna (muzika)«, kar verjetno izhaja iz NEM in FR »s(e)ériell(e)«, vendar je v slovenskem jeziku nesprejemljiv. Po drugi strani mednarodne oblike »serialna« v nobenem primeru ne moremo zamenjati s »serijsko«, saj takšen naziv pomeni nekaj povsem drugega oziroma v glasbenem izrazju ne pomeni nič.
GL: ♦punktualna glasba♦, ♦serializem♦, ♦serialna tehnika (skladanja)♦, ♦struktura♦, ♦točka♦.
PRIM: ♦aleatorična glasba♦, ♦dvanajsttonska glasba♦, ♦postserialna glasba♦.
‹BKR›, IV, 150–151 ; BLUMRÖDER 1985; ‹H›, 49, 63; ‹HO›, 930–932; ‹KS›, 145–161; ‹LARE›, 1437–1439; ‹M›, 553; ‹MGG›, XIV, 1529–1533; ‹P›, 290; ‹RAN›, 741–743; ‹RIC›, IV, 203; ‹RL›, 868–870; ‹ROS›, 208–209
ANG: serialism NEM: Serialismus FR: sérialisme; IT: serialismo, serialità (‹BASS›, IV, 282).
ET: ♦Serija♦.
D: Naziv za (domnevni) slog ali obdobje, ko se je s ♦serialno tehniko♦ napisala ♦serialna glasba♦.
KM: V ‹CP1›, 242, se ponuja pojem »serializacija« kot »logika reda in intelekta, ki se uporablja pri posameznem ali vseh aspektih tehnike skladanja. Ta pojem se ne nanaša le na dvanajsttonsko mehaniko (»Mehanika« je seveda ♦dvanajsttonska tehnika♦.) To je eden redkih primerov na anglosaškem govornem območju, pri katerem se – sicer z drugačnim pojmom – s., ♦serialna glasba♦ in ♦dvanajsttonska tehnika♦ skušajo ločiti od ♦dvanajsttonske glasbe♦ in ♦dvanajsttonske tehnike♦ (prim. tudi »dodekafonizem« v KR ♦dodekafonije♦).
KR: Pojem je uporaben, če se z njim res želi opisati poseben slog ali obdobje, v katerem sta nastali ♦serialna glasba♦ in ♦serialna tehnika♦. Iz pripombe v KM je očitno, da se s. lahko pripiše prepoznaven odnos do glasbe oziroma da ga v razmerju do ♦dvanajsttonske tehnike♦ lahko razumemo celo kot logično zgodovinsko nadaljevanje v razvoju ♦glasbe 20. stoletja♦.
GL: ♦pointilizem♦ = ♦punktualizem♦, ♦punktualizem♦ = ♦pointilizem♦, ♦serialna glasba♦, ♦serialna tehnika (skladanja) ♦, ♦struktura♦, ♦točka♦.
‹BASS›, IV, 282 = vodilka k ♦dodekafoniji♦ in ♦ekspresionizmu♦ (gl. KR ♦ekspresionizem♦); ‹BOSS›, 148–155; ‹GR›, 163; ‹GR6›, XVII, 162–169; ‹IM›, 348; ‹SLON›, 1489; ‹Z›, 172–181
ANG: sequencer, sequential, controller (redkeje); NEM: Sequencer; FR: sequencer.
ET: Lat. sequentia = zaporedje, vrsta, iz sequi = slediti, spremljati (‹DE›, 985); v našem primeru: tisti, ki sledi, tj. »naprava za določanje vrstnega reda« (‹ŠPR›, 467).
D: »(Naziv za) napravo za upravljanje, ki se lahko programira, rabi pa predvsem za upravljanje ♦sintetizatorja♦, pa tudi drugih ♦elektronskih instrumentov♦ (npr. naprave za ♦ritem♦) ali avdiotehničnih naprav (npr. magnetofona). Sekvenčnik je včasih v ♦sintetizator♦ vgrajen kot ♦modul♦, vendar se lahko uporablja tudi kot samostojna naprava. V njem se lahko programira napetost, ki se pošilja v druge ♦module♦ ♦sintetizatorjev♦. Te napetosti lahko vplivajo na vse ♦parametre♦, ki jih lahko upravljamo z ♦nadzorom napetosti♦, na način, da se pri ustrezni kombinaciji ♦modula♦ s pritiskom na gumb (♦sprožilni mehanizem♦, ♦sprožilni signal♦) lahko poženejo kompletne ♦modulacije♦ melodij, ♦ritmov♦, ♦intenziteti♦, ♦zvokov(n)e barve♦, tj. vse tisto, kar se upravlja z ♦nadzorom napetosti♦. (‹EN›, 214)
KM: V NEM se je ohranila le ANG-oblika izraza.
GL: ♦nadzor napetosti♦ = (VC) = (voltage control), ♦modulacija♦, ♦sintetizator♦ = (synthesizer).
‹BKR›, V, 98; CHION-REIBEL, 1976: 258–259; ‹CP1›, 242; ‹CP2›, 342; ‹DOB›, 140–145; ‹EH›, 306–307; ‹FR›, 79; ‹GR›, 163; ‹HK›, 352–353; ‹HU›, 103–104; ‹KN›, 186; ‹V›, 670
ANG: chord by seconds, secundal chord.
ET: Lat. secundus = drugi, naslednji po vrsti (‹DE›, 977); ♦akord♦.
D: »(Naziv za) ♦akord♦, ki je zgrajen predvsem iz velikih in/ali malih sekund. Če je takšen ♦akord♦ v ozki legi, potem govorimo o ♦grozdu♦.« (‹JON›, 42)
KM: V ‹FR›, 79, se podaja naslednji primer za s. a., ki niso ♦grozdi♦:
GL: ♦agregat♦ (D 1), ♦akord♦, ♦grozd♦.
ANG: secondary set.
ET: Lat. secundarius = drugorazreden, podrejen, inferioren, iz secundus = drugi, naslednji po vrsti (‹DE›, 977); ♦serija♦.
D: »Naziv, ki ga uporablja skladatelj in teoretik M. Babbitt, da bi opisal ♦dvanajsttonsko vrsto, serijo♦, ki nastaja takrat, ko za prvim ♦heksakordom♦ ene ♦oblike vrste♦ … sledi drugi ♦heksakord♦ druge ♦oblike vrste♦. Dve ♦obliki vrste♦ morata vsebovati značilnost ♦kombinatoričnosti♦, na način, da se ne ponavljajo ♦višine tonov♦ v sekundarni vrsti, seriji.
Zgled a) je ♦osnovna oblika♦ ♦dvanajsttonske vrste♦, ki se uporablja v prvi med Tremi skladbami za klavir M. Babbitta. Zgled b) je sekundarna vrsta, ki se je pojavila na način, da se je drugemu ♦heksakordu♦ ♦osnovne oblike vrste♦ dodal ♦obrat♦ prvega ♦heksakorda♦, transponiran za čisto kvinto postopno navzgor.
(‹FR›, 78)
GL: ♦agregat♦ (D 2), ♦derivatna vrsta, serija♦, ♦dvanajsttonska vrsta, serija♦, ♦kombinatoričnost♦, ♦kombinatorična vrsta, serija♦, ♦vrsta♦, ♦oblika vrste, serije♦, ♦segment (vrste, serije) ♦, ♦serija♦, ♦simetrična vrsta, serija♦.
‹GR›, 162; ‹JON›, 263–265