Kategorija: tajništvo

ANG: permeability; NEM: Permeabilität.

ET: Lat. permeabilis = tisti (ali tisto), skozi katerega (ali skozi kar) se da priti, iz permeare = prehajati skozi, iz predl. per = skozi in meare = iti; pripona -ost označuje značilnost, lastnost, stanje in podobno (‹BAB›, 290–292).

D: 1) »Pojem iz fizike, ki ga je György Ligeti uvedel v teorijo glasbe, označuje pa stopnjo ‘prepustnosti’ (membrane za določene materiale). V glasbi, kjer se izgublja občutljivost za intervale, permeabilnost – po Ligetiju – pomeni, ‘da se hkrati odvijajo ♦strukture♦ različnih lastnosti, se medsebojno prevzemajo, lahko se celo povsem združijo druge z drugimi, pri čemer se spreminjajo (samo) horizontalni in vertikalni odnosi ♦gostote♦, pri tem pa ni pomembno, kateri intervali nastopajo docela sočasno.’« (‹DIB›, 339)

2) »Permeabilnost je dejavnik, ki določa stopnjo prodornosti tematskih, netematskih in bruitističnih elementov, ki krepijo ♦strukturo♦ kakšnega tonalitetnega kompleksa, včasih pa se spopadajo in medsebojno uničujejo. Tedaj rezultirajoči Gestalt postane terasast in mozaični zigurat.¹ Pojem permeabilnost se prav tako uporablja za opisovanje procesa obojestranske osmoze med ♦parametri♦ ♦organiziranega zvoka♦.« (‹SLON›, 1475)

KM: Citat v D 1 je iz LIGETI 1960: 8.

KR: V tem primeru je mednarodno obliko »permeabilitet« mnogo bolje zamenjati s p., saj daje pripona -ost jasno vedeti, da gre za lastnost »prepustnosti (kakšne membrane za določene materiale« – gl. D 1), v nasprotju s ♦tonaliteto♦, kjer pripone -iteta ne moremo zamenjati s pripono -ost, kot je predlagano v ‹BAB›, 333 (gl. npr. KR ♦tonalitete♦, KM ♦tonalitetnosti♦ in KR ♦tonalnosti♦).

Pojem se izven Ligetijeve skladateljske teorije ni prijel, čeprav pravilno pojasnjuje prehod strukturnih intervalnih enot v ♦teksturo♦, v kateri te enote več niso razpoznavne, ker so prešle v novo (koloristično) kvaliteto (prim. D ♦mikropolifonije♦).

GL: ♦gostota, sprememba gostote, stopnje gostote♦, ♦mikropolifonija♦, ♦polje♦, ♦skladanje klastrov (tonskih) grozdov♦ = ♦skladanje s klastri, (tonskimi) grozdi♦ = (♦Clusterkomposition♦), ♦skupek tonov♦, ♦statistična glasba♦, ♦struktura♦, ♦tekstura♦, ♦tonsko polje♦.

‹EH›, 249–250

1 V izvirniku: »terraced and tesselated ziggurat«. Po ‹KL›, 1447, so zigurati »stopničaste piramide, ki jih je gradilo mestno prebivalstvo v stari Mezopotamiji, na vrhu piramid pa je bil kip božanstva«. V tem kontekstu je uporaba pojma povsem poljubna, kar je sicer značilno za D iz ‹SLON›.

ANG: performance; NEM: Performance; FR: performance.

ET: ANG performance = izvedba.

D: 1) »(Naziv za vrsto umetnosti), nastalo v Združenih državah Amerike iz prepletanja koreografskih, glasbenih in gledaliških zamisli …Performans je na stiku več načinov komunikacije, ustvarjajo pa ga umetniki, kot so Trisha Brown, Meredith Monk, Steve Paxton, Laurie Andersson … Njihove aktivnosti so večpomenske, poskušajo premostiti razkol med vrstami umetnosti, da bi poudarili nujno prepletanje elementov, povezanih z več tipi individualne ekspresije. Performans poudarja vrednost izvirne, pogosto polivalentne identitete v nasprotju s tistim, ki jo proizvaja, ter tako zabriše razliko med funkcijami interpreta in ustvarjalca.« (‹BOSS›, 127–128)

2) »V sedemdesetih letih je to skupni naziv za področje vseh gestično-gledaliških akcijskih umetnosti, kjer občinstvo, kot pri ♦fluxusu♦, načeloma samo opazuje in se ga ne sili k aktivnemu sodelovanju, kot pri ♦happeningu♦. Na podlagi takšne tipizacije se da izraz uporabiti tudi za samopredstavitev Gilberta & Georgea, za … body art in za transformer. Neposredna prisotnost publike se pogosto kompenzira s fotografijo, filmom ali videom … Subkulturni performansi z ekstatično glasbo in eksibionistično erotiko s konca sedemdesetih let so izhodišče ekspresivno-kultnega (vedenja) umetniške skupine okrog berlinske ‘Galerie am Moritzplatz’, npr. pri Rainerju Fettingu, Lucianu Castelliju in pri Salome.« (‹THO›, 186–187)

KR:  Kot kažeta obe D, pomen pojma ni jasen, je pa v terminologiji ♦glasbe 20. stoletja♦ p. vseeno relevanten, predvsem zaradi dejavnosti glasbenikov, ki so navedeni v D 1.

GL: ♦akcijska glasba♦, ♦okoljska umetnost♦, ♦fluxus♦, ♦glasbeni teater♦, ♦happening♦, ♦intermeda (art)♦ = ♦multimedijska (umetnost), ♦kolektivna improvizacija♦, ♦multimedia (art) ♦ = ♦intermedia = art♦, ♦zvokovna poezija♦.

ANG: pentatonic scale; NEM: pentatonische (Ton)leiter, Fünftonskala; FR: échelle pentaphonique, gamme pentatonique; IT: scala pentatonica.

ET: Grš. pénte = pet; tónos = glas, ♦zvok♦.

D: »(Naziv za) ♦lestvico♦, ki je sestavljena iz petih različnih ♦tonov♦, v nasprotju z diatonično (s sedmimi ♦toni♦) in kromatično (z dvanajstimi ♦toni♦) ♦lestvico♦ … Pentatonske lestvice obstajajo v mnogih zgodnjih glasbenih kulturah, na Kitajskem, v Afriki in Polineziji ter med ameriškimi Indijanci, Kelti in Škoti … Pentatonske Iestvice, posebej vrsta c-d-e-g-a, so se včasih uporabljale v evropski umetniški glasbi 19. in 20. stoletja.« (‹APE›, 221; ‹RAN›, 618)

KM: P. I . je ♦lestvica♦, ki temelji na ♦pentatoniki♦ kot ♦sistemu♦. Gre za eno od redkih ♦lestvic♦, katere naziv ne določa natančno, razen tega, da vsaka p. l. vsebuje pet ♦tonov♦.

KR: Za razliko od ♦pentatonike♦, pri kateri je problematično ET-izvajanje (gl. KR ♦pentatonike♦), je ET p. I. povsem jasna. Ne glede na to je treba ohraniti izpostavljen pomenski odnos med p.l. in ♦pentatoniko♦ (podobno kot tudi med kromatično ♦Iestvico♦ in ♦kromatiko♦). Gl. tudi KR – t. e. 2 ♦impresionizma♦.

GL: ♦Iestvica♦, ♦pentatonika♦.

‹BASS›, IV, 229; ‹CAN›, 416–417; ‹IM›, 289; ‹L›, 426; ‹LARE›, 1210; ‹P›, 230

ANG: pentatonic; NEM: Pentatonik; FR: pentaphonique, pentatonique; IT: pentafonica, pentatonica (po ‹MELZ›, III, 56; v ‹BR›, 134, je naveden samo pridevnik, ne samostalnik).

ET: Grš. pénte = pet; tonikós = napet, iz tónos = glas, ♦zvok♦.

D: »(Naziv za) ♦sistem♦ tonov, ki je zasnovan na Iestvičnem nizu petih ♦tonov♦ (šesti ♦ton♦ je oktava prvega ♦tona♦) … « (‹MELZ›, III, 56)

KR: V ‹MELZ›, Ill, 56, se navaja grš. »tónos«, čeprav je v p. predpona »penta-« pred osnovo »tonika«. Očitno ne gre za toniko kot naziv za prvo stopnjo dur-molove tonalitetne ♦Iestvice♦, temveč za ♦ton♦. Osnova (ton)ika, podobno kot pri ♦kromatiki♦, sugerira celotni ♦sistem♦. Nenavadnost naziva se kaže tudi v njegovih nenavadnih ustreznicah v tujih jezikih: v ‹P›, 230, se p. neomejeno enači s ♦pentatonsko Iestvico♦, v ‹BR› in v ‹LEU› pojem sploh ne obstaja, v ‹L›, 426, se kot ANG-, FR- in IT-ustreznica NEM-pojma »Pentatonik« navaja ♦pentatonska Iestvica♦, v ‹RAN›, 618, pa se navaja »pentatonic« kot samostalnik, ki je prav tako izenačen s ♦pentatonsko Iestvico♦; v ‹HO›, 772, je naveden »pentatonique« kot samostalnik, s katerim se misli na ♦sistem♦, v ‹MI›, III, 406, pa je »pentatonique« mišljen kot pridevnik, ki pomeni ♦sistem♦; v ‹CAN›, 416–417, se namesto »pentatonique« priporoča »pentaphonique« – najbrž zato, da bi izognili namigovanju na toniko in izpostavitvi povezave s »petimi toni« (iz grš. phōnḗ = glas, ♦zvok♦) – ta oblika se sicer ni prijela, čeprav gre (samo) za pridevnik ob ♦lestvici♦; tudi v ‹RIC›, III, 401, je predlagan pridevnik »pentafonica« (poleg »pentatonica«), tudi ob ♦lestvici♦. P. je, kljub sugestiji tonike očitno prišla iz NEM in dobro jo je ohraniti kot naziv za ♦sistem♦, v katerem je potem ♦lestvica♦ ♦pentatonska lestvica♦. (gl. KR – t. e. 2 ♦impresionizma♦ ).

GL: ♦sistem♦.

‹BKR›, III, 286; ‹DG›, 438 = pridevnik »pentatonica (scala)«; ‹GR›, 135–136 = pridevnik »pentatonic«; ‹GR6›, XIV, 353–354 = pridevnik »pentatonic«; ‹HI›, 348; ‹HK›, 277–278; ‹HO›, 772–773; ‹KN›, 150; ‹LARE›, 1210 = pridevnik »pentatonique«; ‹M›, 87; ‹MI›, Ill, 406–407 = pridevnik »pentatonique (système)«; ‹RAN›, 618; ‹RL›, 720–721

ANG: pentachord; NEM: Pentachord; FR: pentacorde; IT: pentacordo.

ET: Grš. pentákhorda = ♦sistem♦ petih ♦tonov♦, iz pénte = pet; khordḗ = struna, ♦ton♦ (‹DE›, 169).

D: V terminologiji ♦glasbe 20. stoletja♦ naziv za ♦segment♦ petih ♦tonov♦ ♦dvanajsttonske vrste, serije♦.

GL: ♦dvanajsttonska vrsta, serija♦, ♦lestvica♦, ♦modus♦, ♦vrsta♦, ♦oblika vrste, serije♦, ♦serija♦.

PRIM: ♦heksakord♦, ♦podvrsta, podserija♦, ♦segment (vrste, serije)♦, ♦tetrakord♦, ♦trikord♦.

‹FR›, 65; ‹P›, 230; ‹RAN›, 618

ANG: band-elimination filter, band-reject filter, band-stop filter, exclusion filter, notch; NEM: Bandsperre(filter), Sperrfilter.

ET: ♦Filter, filtri♦.

D: »(Naziv za) ♦filter♦, pravzaprav za vzporedno vezavo ♦nizkopasovnega filtra♦ in ♦visokopasovnega filtra♦. V nasprotju s ♦pasovnim filtrom♦ pasovna zapora potiska določeno, izbrano frekvenčno območje.« (‹EH›, 40–41)

GL: ♦elektronska glasba♦, ♦filter, filtri♦, ♦frekvenčni pas♦ = pas, pas = ♦frekvenčni pas♦.

PRIM: ♦filter formantov♦ = filter zvokov(n)e barve, ♦filter z nadzorom napetosti♦ = (VCF) = (voltage-controlled filter), ♦filter šuma♦, filter zvokov(n)e barve = ♦filter formantov♦, ♦nizkopasovno sito♦, ♦oktavni filter♦, ♦pasovno sito♦, ♦univerzalni filter♦, ♦visokopasovno sito♦.

‹CP1›, 237; ‹CP2›, 341; ‹DOB›, 73; ‹EN›, 81; ‹FR›, 8; ‹HU›, 83; ‹M›, 63; ‹RL›, 289

ANG: band-pass filter; NEM: Bandpaß(filter), Bandpaßsieb (zastar.); FR: filtre passe-bande.

ET: ♦Filter, filtri♦.

D: »(Naziv za) ♦filter♦, ki prepušča samo omejena območja (♦pasove♦) med dvema frekvencama.« (‹EH›, 38)

GL: ♦elektronska glasba♦, ♦filter, filtri♦, ♦frekvenčni pas♦ = pas, pas = ♦frekvenčni pas♦, ♦vokoder♦ = (vocoder).

PRIM: ♦filter formantov♦ = filter zvokov(n)e barve, ♦filter z nadzorom napetosti♦ = (VCF) = (voltage-controlled filter), ♦filter šuma♦, filter zvokov(n)e barve = ♦filter formantov♦, ♦nizkopasovno sito♦, ♦oktavni filter♦, ♦pasovna zapora♦, ♦univerzalni filter♦, ♦visokopasovno sito♦.

‹CP1›, 238; ‹CP2›, 341; ‹DOB›, 73; ‹EN›, 81; ‹FR›, 8; ‹HI›, 156; ‹HO›, 378; ‹HU›, 83; ‹KN›, 72; ‹M›, 63; ‹POU›, 200; ‹RAN›, 307; ‹RL›, 289

ANG: partiturophon; NEM: Partiturophon; IT: partiturophon.

ET: Srednjeveško lat. partitura = razdelitev, iz lat. pars = del, iz 17. stoletja v IT (‹KLU›, 529); grš. phōnḗ = glas, ♦zvok♦ (‹KLU›, 544).

D: »(Naziv za) ♦elektronske orgle♦, ki jih je konstruiral J. Mager v začetku tridesetih let kot nadaljevanje svojega ♦kaleidofona♦ in ♦sferofona♦. Partiturofon ima na voljo 4 enoglasne manuale in pedal ter obilje registrov. Večglasno igranje omogoča poseben položaj manualov, katerih skrajšane tipke so lahko postavljene tako blizu, da lahko z eno roko sočasno igramo na več manualov.« (‹RUF›, 386)

GL: ♦elektrofon♦, ♦elektronske orgle♦, ♦elektronski glasbeni instrumenti♦, ♦kaleidofon♦ (D 1), ♦sferofon♦.

‹BASS›, Ill, 554 = vodilka k ♦sferofonu♦; ‹FR›, 64; ‹GRI›, Ill, 20; ‹RIC›, Ill, 384 = vodilka k ♦sferofonu♦