ANG: dynamophone; NEM: Dynamophon; IT: dynamophon.
ET: dýnamis = sila, moč, iz dýnasthai = moči, biti sposoben (‹KLU›, 163).
grš. phōnḗ = glas, ♦zvok♦ (‹KLU›, 544).
D: »(Naziv za) dvomanualni ♦elektronski glasbeni instrument♦, ki ga je v treh različicah med letoma 1892 in 1914 izdelal Američan Thaddeus Cahill, tj. prva vrsta ♦elektronskih orgel♦. Zvok se na d. proizvaja, kot na kasnejših ♦Hammondovih orglah♦, z ♦generatorjem♦ na zobnike s cilindri, delno dolgimi 1,5 m. Prenos ♦zvoka♦ je temeljil na sistemu, podobnem telefonskemu. Od tod tudi drugi naziv ♦telharmonij♦. Dinamofon (kot ♦telharmonij♦) omenja F. Busoni v svojem Osnutku nove estetike tonske umetnosti.« (‹RUF›, 510)
GL: ♦elektroakustične orgle♦, ♦električne orgle♦ = (♦elektronske orgle♦), ♦elektronski glasbeni instrument♦
PRIM: ♦telharmonij♦.
‹BASS›, II, 94 = vodilka k ♦telharmoniju♦.