Individualni načrt za tretje leto projekta prinaša vsebine po abecednem redu sodelavcev:
Ana Hofman
V zadnjem letu projekta nadaljujem z raziskavo vloge glasbe v organizaciji prostega časa mladih. Nadaljujem z arhivsko raziskavo dokumentov o organizaciji prostega časa skozi umetniške dejavnosti v času 1950/60let. Poseben poudarek bo na primerjavi z arhivskimi dokumenti kulturno-prosvetne zajednice Srbije ter uradne diskurze o glasbenimi dejavnostmi mladih v prostem času. Cilj je osvetliti vlogo glasbenih dejavnosti mladih onkraj glasbenih izobraževalnih ustanov ali uradnih glasbenih združenj.
Katarina Bogunović Hočevar
Na osnovi pregledanega notnega gradiva za otroke in mladino, zlasti pesmaric in v ta namen natisnjenih pesmi, priprave podrobnejšega seznama, sledil analiza, ki bo omogočila pripravo tipologije in klasifikacije obravnavanega gradiva ter vpogled v kronologijo objav po letu 1945. Slednje bo v luči natisnjene pesmi izrisalo tendence in značilnosti na področju vokalne glasbe za otroke in mladino omenjenega obdobja. Zaradi obsežnosti gradiva bodo analitično natačneje predstavljeni izbrani reprezentativni primeri, v katerih bomo zasledovali idejni načrt, zasnovo, ter didaktične in estetsko(-ideološke) vzvode.
Tina Bohak Adam
Poletni glasbeni tabori Zveze Glasbene mladine Slovenije – načrt dela za leto 2024
V tretjem letu projekta je osrednji cilj sistematično analizirati doslej še neobjavljeno pregledano gradivo, dostopno v arhivu Zveze glasbene mladine Slovenije ter celovito ovrednotiti pomen organizacije poletnih glasbenih taborov. Na podlagi ocene izsledkov bo pripravljena končna analiza celotnega obdelanega gradiva s poudarkom na prikazu širitve dejavnosti znotraj dogodka ter njegove umeščenosti v slovenskem kulturnem in mednarodnem prostoru.
V zadnjem letu projekta bom nadaljevala z oblikovanjem historičnega okvirja, v katerem me zanimajo predvsem naracije o ljudski glasbi v okviru revije Glasbena mladina v času od 70. let naprej. Upoštevani bodo individualistični pristopi, uredniška politika, izbor piscev o ljudski glasbi idr., prav tako pa tudi stikanje teh naracij s tistimi v znanstveni etnomuzikološki literaturi in tistimi v prispevkih o popularnoglasbenih zvrsteh. Namen raziskave bo ugotoviti, kje (če sploh) se je odpiral prostor za objektivnejši, kritični razmislek o ljudski glasbi in njeni vpetosti v širši glasbeni in kulturni prostor.
Mojca Kovačič
Raziskovalka bo v tretjem letu nadaljevala s pridobivanje podatkov o ponudbi ljudskoglasbenih vsebin v okviru koncertnih programov za mlade. Vključevala bo tudi perspektivo primarne in sekundarne socializacije za glasbeno in pedagoško delovanje samih izvajalcev preporodne glasbe. V zadnjem letu se ukvarja z analizo zbranega gradiva o ritmično-duhovni glasbi v drugi polovici 20. stoletja in pripravljanjem izvirnega znanstvenega članka, ki bo prinesel spoznanja o izvoru, dinamiki razvoja in tipoloških značilnostih te zvrsti.
Drago Kunej
V tretji fazi projekta se bo zaključil pregled ter analiza virov in literature o inštrumentalnih ljudskoglasbenih praksah, namenjenih mladim, ki so povezane z aktivnostmi preporodnih (folk revival) skupin na Slovenskem. Opravljena bo sinteza spoznanj in pripravljena študija, ki bo predstavila rezultate raziskave in skozi zgodovinsko perspektivo z različnih zornih kotov osvetlila inštrumentalne ljudskoglasbene prakse preporodnih skupin in njihovo delovanje za mlade. Pri tem bo posebna pozornost posvečena vlogi in pomenu dejavnosti slovenske Glasbene mladine pri delovanju preporodnih skupin in analizi različnih prispevkov o tej tematiki v reviji Glasbena mladina.
Rebeka Kunej
V zadnjem letu projekta nadaljujem z raziskavo vloge otroških folklornih skupin v slovenskem prostoru. Poseben poudarek bo na komparaciji z odraslimi skupinami. Cilj je pripraviti historiat otroških folklornih skupin ter na izbranih primerih osvetliti vlogo otrok in odraslih v tej glasbeno-plesni dejavnosti.
Aleš Nagode
V zadnjem letu se ukvarjam z analizo zbranega gradiva o ritmično-duhovni glasbi v drugi polovici 20. st. in pripravljanjem izvirnega znanstvenega članka, ki bo prinesel spoznanja o izvoru, dinamiki razvoja in tipoloških značilnostih te zvrsti.
Gregor Pompe
Branka Rotar Pance
V tretjem letu raziskave zaključujemo z analizo prispevkov, objavljenih v reviji Glasbena mladina, nanašajočih se na osnovnošolsko glasbeno vzgojo. Narejen bo sistematičen prikaz podatkov o institucijah in posameznikih, ki so objavljali vabila in poročila o različnih aktivnostih za otroke in mlade ter publicirali prispevke, namenjene šolski mladini in njihovim učiteljem. Zbrani rezultati bodo osvetljeni z vidika takratnega družbenega konteksta in medijev, ki so sooblikovali formalno in neformalno glasbeno vzgojo in izobraževanje. Izluščili bomo pojme, povezane z »mladinsko glasbo« v šoli in izven nje. Predstavili bomo razvoj in procesno nadgrajevanje »mladinske glasbe« med letoma 1970 in 1996. Osvetlili bomo vpetost in povezanost dejavnosti slovenske Glasbene mladine z dejavnostmi glasbenih mladin bivše države Jugoslavije in z dejavnostmi mednarodne Jeunesses Musicales International.
Leon Stefanija
V zadnjem letu se ukvarjam z naslednjimi nalogami:
- računalniško podprta analiza simbolnega zapisa pesmic iz revije Ciciban in Cicido
- analiza ključnikov v reviji Glasbena mladina
- analiza posnetkov glasbe mladih
- priprava baze simbolnega zapisa glasbe in besedil o glasbi
Nejc Sukljan
Nadaljujem s pripravo knjige o Godbi Cerknica, kjer bo tudi posebno poglavje, namenjeno izobraževanju mladih in vsem težavam, s katerimi so se pri tem soočali. V arhivu imajo kar nekaj dokumentov. Knjiga bo izšla do konca leta 2024. Zatem lahko v prvi polovici 2025 poskušam pripraviti še članek, v katerem bi bil poleg Godbe Cerknica predstavljen še kak drug primer.
Urša Šivic
V zadnjem letu projekta bom nadaljevala z oblikovanjem historičnega okvirja, v katerem me zanimajo predvsem naracije o ljudski glasbi v okviru revije Glasbena mladina v času od 70. let naprej. Upoštevani bodo individualistični pristopi, uredniška politika, izbor piscev o ljudski glasbi idr., prav tako pa tudi stikanje teh naracij s tistimi v znanstveni etnomuzikološki literaturi in tistimi v prispevkih o popularnoglasbenih zvrsteh. Namen raziskave bo ugotoviti, kje (če sploh) se je odpiral prostor za objektivnejši, kritični razmislek o ljudski glasbi in njeni vpetosti v širši glasbeni in kulturni prostor.
Boštjan Udovič
Nadaljujem z zbiranjem in analizo materiala povojne družbenopolitične situacije ter pomena slednje za glasbo. Pri tem ugotavljam, da je arhivskih virov na to temo v povezavi z Glasbeno mladino in glasbo mladih relativno malo oz. so slabo pokriti, tako da bo treba poskusiti priti še do dodatnega gradiva, ki bo osvetlilo določene »sive lise«. Kar ugotavljamo iz preeliminarne analize je, da je gospodarska liberalizacija v 60. veliko manj omejevala razvoj glasbe ter je podpirala različne vrste udejanjanja na tem področju, tudi na področju glasbe mladih.
Katarina Zadnik
Učna gradiva na področju harmonije, kontrapunkta in oblikoslovja po letu 1945
Temeljni cilj zadnjega tretjega leta raziskave je opraviti pregled učnih gradiv na področju kontrapunkta in oblikoslovja po letu 1945. Poudarek bo na ugotavljanju prisotnost učnih gradiv na omenjenih področjih. Po prvem pregledu učbeniške literature v sistemu Cobiss smo ugotovili, da je nabor učnih gradiv na tem področju skromen.
V sklepni fazi projekta bomo za vsako raziskovano področje podali sklepne ugotovitve glede prisotnosti in objavljanja učnih gradiv za področja glasbena teorija, harmonija, kontrapunkt in oblikoslovje po letu 1945 do sodobnosti. Sklepne ugotovitve bodo obravnavale vključenost in sistematičnost obravnave glasbenih elementov in uporabo glasbenoteoretične terminologije na posameznih področjih. Cilj je ugotoviti, kako so se razvijala področja glasbena teorija, harmonija, kontrapunkt in oblikoslovje glede na učbeniško prisotnost in glasbenoteoretično terminologijo po drugi svetovni vojni na Slovenskem.