Novice

Barbo, Matjaž: Glasbena mladina kot tvorec in odraz estetike mladih

Prispevek se bo osredotočal na vprašanja vpetosti glasbene mladine v oblikovanje glasbenoestetskih kategorij, vzpostavljanje osrednjih norm in oblikovanje okusa mladih. V prvi fazi dela se bo osredotočil na analizo dostopnih primarnih virov, zlasti programov zveze in posameznih organizacij Glasbene mladine ter revije Glasbene mladine. V tem kontekstu bo iskal sledove vzpostavljanja ter definiranja osrednjih estetskih kategorij, oblikovanja koncertnih programov, osredotočanja tako na klasične kot bolj zapostavljene žanre in stile, staro in novo glasbo, tujo in domačo ustvarjalnost, široko popularnost in rezervirano zamejenost. V virih se bo oziral za kritiškim poročanjem in analizo tako estetsko poglobljenega in angažiranega pisanja kot poročevalskega zabeleževanja. Pri tem bo ta analiza predvidoma izpostavila kategorije, ki so v desetletjih sistematičnega dela oblikovale tudi osnovne konture normativnega okvira za poglobitve in/ali spremembe estetskega okusa, s tem pa bo raziskava predvidoma odprla možnost potrditve teze o glasbeni mladini kot pomembnem dejavniku pri oblikovanju glasbenoestetskega vrednostnega sistema mladih v preučevanem obdobju.

Bohak Adam, Tina:  Poletni glasbeni tabori Zveze Glasbene mladine Slovenije

V prvem letu projekta je osrednji cilj predstaviti vzvode za organizacijo prvega poletnega glasbenega tabora Zveze Glasbene mladine Slovenije leta 1976 in prva leta po tem, osnovne cilje ter mentorje. Temeljno gradivo, na podlagi katerega bo opravljena raziskava, predstavlja Arhiv Zveze Glasbene Mladine Slovenije ter že objavljena literatura.

V naslednjih dveh letih se bomo posvetiti gradivu, dostopnem v arhivu Zveze Glasbene Mladine Slovenije, ki obsega organizacijo nadaljnjih poletnih glasbenih taborov. Zasledovali bomo pot, kako je dogodek pridobival na veljavi, tudi v mednarodnem prostoru, kako se je mreža ponujenih dejavnosti znotraj dogodka širila ter kakšen vpliv so imeli poletni glasbeni taboti Zveze Glasbene mladine Slovenije na kasnejše formalno izobraževanje mladih.

Hofman, Ana: Glasbeni amaterizem in mladi v poznem jugoslovanskem socializmu

Problemsko se bom osredotočila na vprašanje amaterizma in glasbe mladih. Amaterizem oz. ljubiteljska kultura je služila kot zasnova za ustvarjanje novega modela kulturne dejavnosti v socialistični Jugoslaviji. Jugoslovanska ljubiteljska kultura je tesno povezana s kolektivnim, s samoupravljanjem, z izkušnjami organizacije in skupnega preživljanja časa, tako je pravzaprav »prilagoditev individualnega interesa socialnemu« (Majstorović 1972, 28). Dejavnosti ljubiteljske kulture niso bile razumljene zgolj kot izboljšanje posameznikovih umetniških sposobnosti, temveč tudi kot sredstvo za povečanje zmožnosti posameznikov kot družbenih akterjev, dejavnih pri soodločanju, solidarnosti in tovarištvu (Hofman 2011).

Moje raziskovalno delo se osredotoča na kritično branje dostopnih virov (arhiv Glasbene mladine/Muzičke omladine), ki odražajo kulturno politiko, uradni diskurz in iz tega izhajajoče prakse, da bi pojasnili njihov vpliv na amatersko dejavnost posameznikov (glasbenikov, uradnikov in organizatorjev), ki so od sedemdesetih let dalje delovali na področju popularne glasbe. Raziskava nam bo odprla pogled na kompleksno razmerje med razumevanjem amaterizma in kulturnimi in družbenimi okvirji in pojmovanjem lastnih vlog ustvarjalcev, ki so sodelovali v takšnih dejavnostih. Poseben poudarek bo na vprašanju glasbene infrastrukturi.

Literatura:

Doplgenger. 2017. “Amateri Za Film.” In Amateri Za Film: Radna Sveska Za Amaterski Pristup i Pokretne Slike. Beograd: Transimage.

Duda, Igor. 2004. U Potrazi Za Blagostanjem: O Povijesti Dokolice i Potrošačkog Društva u Hrvatskoj 1950-ih i 1960-ih. Zagreb: Srednja Europa.

Hofman, Ana. 2011. Staging Socialist Femininity: Gender Politics and Folklore Performance in Serbia. Leiden; Boston: Brill.

Milohnić, Aldo. 2013. “Radical Amateurism.” In A Lexicon of Non-Aligned Poetics. Belgrade: Walking Theory - TkH.

Neime, Reč. 2017. “10,5 Teza o Amaterima.” In Amateri Za Film: Radna Sveska Za Amaterski Pristup i Pokretne Slike. Beograd: Transimage.

Koter, Darja: Glasbeno šolstvo na Slovenskem – poti razvoja in pogled v prihodnost

Kovačič, Mojca: Koncert, ki pride k vam: raziskave delovanja preporodnih glasbenih skupin in posameznikov v okvirih glasbenega izobraževanja mladih

Raziskava se bo v enem delu posvečala historičnemu in primerjalnemu pregledu glasbene 'ponudbe', ki so jo pripravljali različni poustvarjalci ljudske glasbe za mlade (kot na primer koncerte in delavnice v šolah ali izven, Koncert, ki pride k vam) pred in po letu 1991. Metodološko se bo osredotočila na intervjuje z izvajalci programov za mlade. Intervjuji bodo razkrivali vlogo, prostore, družbena in politična ozadja za njihova delovanja, vključevali pa bodo tudi perspektivo primarne in sekundarne socializacije za glasbeno in pedagoško delovanje samih glasbenih izvajalcev. Raziskovalno gradivo bo dopolnjeno z analizo arhiva Glasbene mladine Slovenija in Glasbena mladina Ljubljana, ki sta največja ponudnika tovrstnih storitev med mladimi. Pri tem se bo analiza osredotočila na parametre kot so frekvenca vključenosti po letih, profili izvajalcev (po npr. starostni, spolni strukturi), vsebine ponudbe in repertoar.
Literatura:
Baumann, Max Peter. 1991. Traditional Music in the Focus of Cultural Policy. Max Peter Baumann (ed.), Music in the Dialogue of Cultures: Traditional Music and Cultural Policy. Wilhelmshaven: Florian Noetzel Verlag: 22–31.
Baumann, Max Peter. 2000. The Local and the Global: Traditional Music Instruments and Modernization. The World of Music – Journal of the International Institute for Traditional Music 42(3): 121–144.
Juvančič, Katarina. 2002. Kje so tiste stezice? Poskusi revitalizacije tradicionalnih godb v Veliki Britaniji in Sloveniji od 19. do 21. stoletja (Where are These Little Paths? Attempts to Revitalize Traditional Music in Great Britain and Slovenia from the 19th to 21st Centuries). Unpublished thesis. Ljubljana: Department of Ethnology and Cultural Anthropology, Faculty of Arts, University of Ljubljana.
Juvančič, Katarina. 2004. O (ne)moči izvirnega: Resonance avtentičnosti v poustvarjanju slovenskega ljudskoglasbenega izročila (On the (Im)Potence of the Original: The Resonance of Authenticity in the Performance of Slovenian Folk Music Heritage). Glasnik SED 44(2): 14–22.
Juvančič K. The Popularization of Slovenian Folk Music between the Local and Global: Redemption or Downfall of National Heritage. Traditiones [Internet]. 2005Oct.14 [cited 2021Dec.13];34(1):209-1. Available from: https://ojs.zrc-sazu.si/traditiones/article/view/1212
Ronström, Owe. 2001. Concerts and Festivals: Public Performance of Folk Music in Sweden. The World of Music – Journal of the International Institute for Traditional Music 43(2–3): 49–64.
Šivic, Urša. (2007). Folk Music Between Popular Culture and Institutional Framing. Slovene Studies Journal 29.

Kunej, Drago: Inštrumentalne ljudskoglasbene prakse mladih in za mlade

Raziskava bo usmerjena na inštrumentalne ljudskoglasbene prakse, namenjene mladim, ki so povezane z aktivnostim preporodnih (folk revival) skupin in delovanjem otroških folklornih skupin na Slovenskem. Predstavljanje inštrumentalne glasbenoplesne dediščine mladim je bilo namreč pogosto povezano s pojavom otroških folklornih skupin, ki je bilo močno vpeto v šolsko okolje socialističnega obdobja. Po drugi strani pa so preporodne skupine s številnimi koncerti in drugimi javnimi nastopi, predvsem pa s posebnimi animacijskimi programi in izobraževalnimi delavnicami, pogosto predstavljale ljudskoglasbene prakse mladim; večkrat so bila njihova izvajanja v živo ali v obliki posnetkov tudi del učnega programa v šolah. Raziskava želi skozi zgodovinsko perspektivo osvetliti inštrumentalne ljudskoglasbene prakse v otroških folklornih skupinah in preučiti aktivnosti preporodnih skupin v povezavi z delovanjem in izvajanjem za mlade. Raziskovalni proces bo vključeval komparativno-historični analitični študij, eksperimentalno in terensko etnografsko delo (ankete in polstrukturirane intervjuje z izvajalci preporodne glasbe, vodji in člani folklornih skupin) ter poleg analize arhivskega gradiva Glasbene mladine in otroških folklornih skupin tudi (avto)biografsko metodo raziskovanja.
Viri in literatura:
Brocken, M. 2003. The British Folk Revival, 1944–2002. Aldershot: Ashgate.
Folklorist, glasilo odbora za folklorno dejavnost pri predsedstvu Zveze kulturnih organizacij Slovenije
Folklornik, revija Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti
Glasbena mladina, revija Zveze Glasbene mladine Slovenije
Informator folklornih skupin, glasilo odbora za folklorno dejavnost pri Zvezi kulturno prosvetnih organizacij Slovenije
Juvančič, K. 2002. Kje so tiste stezice? Poskusi revitalizacije tradicionalnih godb v Veliki Britaniji in Sloveniji od 19. do 21. stoletja. Unpublished thesis. Ljubljana: Department of Ethnology and Cultural Anthropology, Faculty of Arts, University of Ljubljana.
Juvančič, K. 2004. O (ne)moči izvirnega: Resonance avtentičnosti v poustvarjanju slovenskega ljudskoglasbenega izročila. Glasnik SED 44(2): 14–22.
Kreslin, V. 2006. Venci: povest o Beltinški bandi. Ljubljana: Kreslin.
Kunej, D. 2020. Presentations and transformations of traditional music practices as reflected in sound recordings. V: Sonja Zdravkova Djeparoska (ur.) Tradition and transition: a selection of articles developed from paper presentations at the first and the second symposia of the ICTM Study Group on Music and Dance of the Slavic World. Skopje, North Macedonia: ICTM NC Maredonia, 2020, 29-50.
Kunej, D. in Kunej, R. 2019. Dancing for Ethnic Roots: Folk Dance Ensembles of Ethnic Minority Groups in Slovenia. Muzikološki zbornik 55 (2): 111–131.
Morgenstern, U. 2017. Imagining Social Space and History in European Folk Music Revivals and Volksmusikpflege. The Politics of Instrumentation. V: Ardian Ahmedaja (ur.) European Voices III. The Instrumentation and Instrumentalization of Sound. Local Multipart Music Cultures and Politics in Europe. Vienna: Böhlau, 263–292.

Kunej, Rebeka: Otroške folklorne skupine

V raziskavi se bom osredotočila na vprašanje delovanja otroških folklornih skupin, zanimale me bodo okoliščine nastanka in zgodovinski pregled delovanja otroških folklornih skupin v urbanih centrih in na podeželju, vplivu posameznikov (predvsem učiteljic) pri razvijanju in utrjevanju te dejavnosti, v kateri se združujeta predstavitev plesne in glasbene dediščine za potrebe odrskih prezentacij. So otroške folklorne skupine (bile) namenjene principu »mladi-mladim« ali »mladi-starim«? Moje raziskovalno delo bo vključevalo analizo diskurza o problematiki otroških folklornih skupin v strokovnem časopisju (Glasnik Slovenskega etnološkega društva, Folklorist, Folklornik), ki ga bodo dopolnjevali (avto)biografska metoda ter polstrukturirani intervjuji z udeleženci te glasbeno-plesne dejavnosti.

Nagode, Aleš: Glasba mladih v Katoliški cerkvi na Slovenskem v drugi pol. 20. st.: na družbenem in estetskem obrobju

Pompe, Gregor: Notne izdaje otroške in mladinske glasbe in sodobna glasba »za mlade«

V prvi fazi gre najprej zbrati vse notno gradivo, ki je bilo na Slovenskem izdano po drugi svetovni vojni in namenjeno otrokom in mladim. V ta namen bo potrebno pregledati kataloge Društva slovenskih skladateljev (https://www.dss.si/edicije/?action=search&mod=user&lang=si) ter drugih založb, ki so bile do preloma iz 20. v 21. stoletju še dejavne v glasbenem založništvu (Državna založba Slovenije, Mladinska knjiga, Založba Obzorje) ter nekaterih, ki so se »rodile« v 21. stoletju in delujejo v pretežni meri na spletni platformi (Založba Astrum, Zavod za šolstvo Republike Slovenije).

Iz takšnih pregledov bo v nadaljevanju mogoče izdelati tipologijo, ki bo zasnovano na podlagi kontrastnega razmerja med pretežno »pedagoško« zasnovo ali pretežno »estetskimi« intencami, torej med strogo funkcionalno in avtonomno glasbo, pri čemer je pričakovati, da bo največje delež del zapolnjeval vmesna polja med obema skrajnostma. Drugi tipološki pol pa bo potekal med »tradicionalnim« in »sodobnim« – spraševati se bo potrebno, v koliko meri so tisti skladatelji 20. stoletja, ki so se v svojih delih zavezali modernistični estetiki 20. stoletja, v delih za otroke/mladino takšno estetsko doktirno prilagodili/razostrili/zmehčali, pri čemer je ponovno pričakovati bogato paleto vmesnih barv.

Muršič, Rajko: Glasba mladih po 1945

V prvem obdobju raziskovalnega dela bom pregledal del arhivov Glasbene mladine. Predvsem me bo zanimal tisti del, ki zadeva delovanje enot GM po (srednjih) šolah.

Preverill bom tudi dostopnost gradiv v arhivu Radia Slovenija, ki zadeva posebne programe za mlade (tukaj je ponudil pomoč Marko Prpič).

Moje raziskovalno delo bo usmerjeno v celovito obravnavo iskanja virov za zgodovino popularne glasbe na Slovenskem, predvsem v povojnem obdobju.

Pregledal bom tudi publikacije Glasbene mladine in v uredniškem delu in zasnovah revije iskal sledi prehajanja od pisanja zgolj ali pretežno o umetni glasbi k pisanju o popularni glasbi.

Pri pregledovanju arhivskih gradiv bom v drugi fazi projekta pregledal tudi gradiva, ki zadevajo glasbo za mlade v povojnem obdobju.

V ospredju mojega zanimanja bodo, skratka, neformalna glasbena dejavnost mladih in prostori izvajanja te spontane glasbene dejavnosti. Zanimala me bo tudi emancipacija popularne glasbe v predvojnem in povojnem času.

V tem smislu bom upošteval predvsem pomen in vpliv ter razvoj radijskega medija (Radio Ljubljana, regionalni programi in Radio Študent). Pomemben bo tudi poudarek s filmom, pozneje pa video, satelitskim sprejemom in na koncu internetom (to bo morda nadaljevanje projekta).

Temeljni koncepti mojega raziskovalnega dela: popularna glasba; mladi in glasba; glasbena prizorišča; ples in plesne prireditve; glasbeno založništvo; nosilci zvoka; radio; mediji

Prpič, Marko: Arhiv RTV Slovenija in Glasbena mladina

Ribizel Popič, Tjaša: Programska politika Glasbene mladine

Rotar Pance, Branka: Pomen revije Glasbena mladina za razvoj slovenske glasbene pedagogike

 Temeljni cilj prvega leta raziskave je opraviti pregled vseh letnikov revije Glasbena mladina in pripraviti kriterije za klasifikacijo objavljenih prispevkov, analizirati uredniško politico in jo ovrednotiti v povezavi s tedanjo šolsko politiko, povezano s formalnim izobraževanjem (splošno šolstvo, glasbeno šolstvo).

Izhodiščni viri in literatura:

Glasbena mladina : revija Glasbene mladine Slovenije (1970-1996). Digitalna knjižnica Slovenije. Let.1 –let.26.  dostopno na http://www.dlib.si/results/?query=%27srel%3dGM.+Glasbena+mladina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date

Golobič, Špela  (2019). Kulturna vzgoja na področju glasbene umetnosti v osrednjih slovenskih glasbenih institucijah. Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani. Let. 15. Str. 145-160.

Rotar Pance, B. (2015).  Primož Kuret - urednik Glasbene mladine. V: Škulj, E. (ur.). Evropski muzikolog prof. dr. Primož Kure : ob 80-letnici. Celje: Celjska Mohorjeva družba: Društvo Mohorjeva družba, str. 22-42.

Šivic, U. (1998). Publicistični in kritiški slog Pavla Šivica v Glasbeni mladini (1974-1995). Muzikološki zbornik. Zv. 34. str. 101-115. http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-ZNAPQYOL/6c380bb1-8223-4c86-8932-0d28e771ee8c/PDF

Zveza glasbene mladine Slovenije. Arhiv revije Glasbena mladina.

Na osnovi klasifikacijskih kriterijev bomo v naslednjih dveh letih projekta analizirali prispevke in njihov pomen v razvoju glasbene pedagogike s poudarkom na formalnem izobražeanju (splošno in glasbeno šolstvo) in v povezavi  z neformalnim  glasbenim izobraževanjem. Menimo, da je revija Glasbena mladina predstavljala pomembno vez med formalnim in neformalnim učenjem glasbe. Prav tako je predstavljala pomembno vez z glasbenimi mladinami bivše države Jugoslavije in mednarodno Jeunesses Musicales International.

Stefanija, Leon: Glasba mladih in glasbena mladina

V prvem letu pripravljam digitalizazijo arhiva Glasbene mladine v sodelovanju z Narodno in univerzitetno knjižnico Ljubljana. Arhiv, ki ga hrani Glasbena mladina Slovenije, se nahaja delno na Trgu prekomorskih brigad 1 v Ljubljani (občina Šiška) in delno v hrambi Društva slovenskih skladateljev. Arhiv obsega okoli 60 fasciklov A4 formata. Urejen je po dejavnostih Glasbene mladine Slovenije. Na podlagi analize arhiva bo pripravljen koncept baze o glasbi mladih v Sloveniji po 1945.

Sukljan, Nejc: Mladi v slovenskih godbah po letu 1945

Godbeništvo ima na Slovenskem dolgo in razvejano tradicijo: v desetletjih po 2. svetovni vojni je v Sloveniji in zamejstvu delovalo krepko preko 100 godbenih sestavov. V času, ko se je razvejana mreža javnega glasbenega šolstva šele dobro začela vzpostavljati, so mnoge godbe same skrbele tudi za glasbeno izobraževanje mladih godbenikov, nekatere pa jih v t. i. godbenih šolah izobražujejo še danes. Posebno skrb izobraževanju mladih godbenikov je vse od ustanovitve leta 1972 namenjalo tudi Združenje pihalnih orkestrov Slovenije, ki je leta 1997 preraslo v samostojno Zvezo slovenskih godb. Namen raziskave je ugotoviti obseg in način glasbenega izobraževanja mladih godbenikov tako v okviru posameznih godbenih društev (in v tem oziru kot študije primerov izpostaviti nekatere izmed godbenih šol) kot krovnih organizacij slovenskega godbeništva. Predvideni terminski načrt obsega v letih 2022 in 2023 temeljne raziskave tematike in zbiranje virov (predvsem pregled časopisja in dokumentarnih arhivov nekaterih društev, Zveze slovenskih godb in Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti), v letu 2024 pa analizo zbranega gradiva in predstavitev rezultatov.

Šivic, Urša: Popularna glasba mladih po drugi svetovni vojni

S pomočjo intervjujev in pregledom arhivskih virov (predvsem časopisnih objav) bom raziskala povojno dogajanje v nekaterih segmentih popularne glasbe v poljih jazza in popa kot ena izmed glasbenih ustvarjalnosti mladih. Namen raziskave bo vzpostavitev zgodovinopisnega okvira, zato bo poudarek na zbiranju podatkov o glasbenikih, glasbenih dogodkih, izvajani glasbi in prostorih izvajanja. Ker temeljne zgodovine o obravnavanem glasbenem dogajanju nimamo na voljo, bodo posredni ali neposredni spomini sogovornikov dopolnili obstoječe vire (intervjuje, avtorske oddaje, korespondence idr.). Poleg dokumentiranja zgodovinskih podatkov, s katerim bo mogoče dopolniti dosedanje vire in vedenje o popularno-glasbenih praksah povojnega obdobja, bo izpostavljeno tudi zanimanje za izvajano glasbo, rabo inštrumentov ter javne in zasebne družabne prostore, kjer so se mladi glasbeno in plesno izražali.

Literatura:

Barber - Keršovan, Alenka. 1989. Tradition and Acculturation as Polarities of Slovenian Popular Music. V: Simon Frith (ur.): World Music, Politics and Social Change. Manchester in New York, Manchester University Press, str. 73–89.

Tomc, Gregor. 1989. Druga Slovenija: Zgodovina mladinskih gibanj na Slovenskem v 20. stoletju. Ljubljana, Univerzitetna konferenca ZSMS, Knjižnica revolucionarne teorije.

Fabjančič, Tjaša. 2005. Prostori jazza v Sloveniji od rojstva do nove generacije. Tipkopis. Univerza v Ljubljani, Oddelek za filozofijo. (diplomsko delo)

Kozorog, Miha. 2002. Glasba – prostor – identiteta: Primeri iz Tolmina po letu 1945. Tipkopis. Ljubljana, Univerza v Ljubljani. (diplomsko delo)

Udovič, Boštjan: Oblast, kulturna politika in Glasbena mladina Slovenija 1945–1991

Namen analize je prikazati, kako je kulturna politika in politika oblasti vplivala na delovanje glasbenih institucij na Slovenskem. Da bi to lahko pripravili, bomo analizirali različne primarne in sekundarne vire s področja kulturne politike, glasbene politike ter tudi vplivov oblasti na glasbeno in kulturno politiko – seveda ostaja središče predvsem GM.

V prvem letu bomo tako pregledali dostopne sekundarne in primerne vire s področja kulturne politike in glasbene politike – ter vplivov oblasti na slednje. V drugem in tretjem letu pa bomo pregledano gradivo z metodami kritične analize, primerjalne analize ter zgodovinsko-razvojne analize analizirali, sklapljali (coupling) in sintetizirali, s ciljem pridobitve novih spoznanj, ki bodo ne samo prikazala, kako je na GM vplivala politika oblasti, ampak kako se je glasba kot aktivnosti in dejavnost v celotnem povojnem obdobju pozicionirala do drugih vej kulturne politike in tudi do oblasti same.

Zadnik, Katarina : Učna gradiva na področju glasbene teorije med 1945 do 1991

Temeljni cilj prvega leta raziskave je opraviti pregled učnih gradiv in učbenikov na področju glasbene teorije, ki so se porajali v splošnem in glasbenem šolstvu po drugi svetovni vojni vse do osamosvojitve na Slovenskem. V načrtu imamo pregledati naslednja učna gradiva, ki smo jih našli v sistemu Cobiss in so dostopna v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani:

• Brečko, Josip. Pot v glasbeni svet. Ljubljana: Litografija Jugoreklam, 1958.
• Dragutinović, Milivoje. Muzička umetnost: za III razred gimnazije. Beograd: Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, 1973, 1975.
• Groebming, Adolf, Kramolc, Luka in Tomc, Matija. Pevska vadnica. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1953, 1956, 1958.
• Groebming, Adolf. Osnovni pojmi iz glasbene teorije: za učiteljišča, glasbene šole in sorodne zavode. Ljubljana: Učiteljska tiskarna, 1924.
• Kozina, Marjan. ABC glasbe. Ljubljani: Ljudska pravica, 1957.
• Kozina, Marjan, Pirnik, Makso. Kratek pregled glasbene teorije : o tehniki petja. Izdal Kulturno-prosvetni center IX. korpusa NOV in POJ, 1944.
• Mihelčič, Pavel. Teorija glasbe. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1991, 1992, 1993, 1995, 1996, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002.
• Mihelčič, Pavel. Osnove glasbene teorije. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 2006, 2009, 2010, 2014, 2016, 2017, 2018, 2019, 2020, 2021.
• Nedvěd, Anton. Kratek nauk o glasbi. Ljubljana: I. pl. Kleinmayr & F. Bamberg, 1893.
• Pevska vadnica. Sestavil uredniški odbor Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1949.
• Prek, Stanko. Teorija glasbe. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1961, 1963, 1970, 1975, 1978, 1980, 1982, 1983, 1984, 1985, 1986, 1988, 1989, 1990.
• Reich, Truda. Muzička čitanka: priručnik za mlade prijatelje muzike. Zagreb: Školska knjiga, 1956, 1959, 1960, 1962, 1964.
• Repovš, Ivan. Nauk o glasbi. Del 1, Glasbena teorija v obrisu za učiteljišča in srednje šole. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1946.
• Repovš, Ivan. Nauk o glasbi. Del 1, Glasbena teorija v obrisu: za I., II. in III. letnik učiteljskih šol, Ljubljana: Pokrajinska šolska založba, 1943.
• Tajčević, Marko. Opšta nauka o muzici. Beograd: Prosveta, 1949, 1952.
• Tavželj, Jože. Osnove petja po notah 1. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1960.
• Vrabec, Ubald. Razlaga k vajam za pouk teorije v pevskem zboru. Trst: Slovensko-hrvatska prosvetna zveza, 1948.

Z analizo učnih gradiv bomo ugotavljali vključenost in sistematičnost obravnavane glasbenih prvin ter preverjali uporabljeno terminologijo na področju glasbenoteoretičnih pojmov in zakonitosti. Cilj prispevka je ugotoviti rabo glasbenoteoretične terminologije v navedenm obdobju in njen razvoj vse do sodobnosti in preučiti odnos avtorjev do razvoja glasbenih posluhov v povezavi z reproduktivnimi elementi v učbeniških gradivih.

V naslednjih dveh letih projekta bomo opravili pregled in analizo učnih gradiv za harmonijo, kontrapunkt in oblikoslovje.