ANG: chord of resonance; FR: accord de la résonance.
ET: Lat. resonantia = odmev, iz resonare = odzvanjati, odmevati, iz predpone re- = zopet, ponovno in sonare = zveneti (‹KLU›, 585, 596); ♦akord♦.
D: »(V skladateljski teoriji O. Messiaena naziv za) ♦akord♦, ki je osnova njegovega sloga in vsebuje skoraj vse slišne ♦parciale♦ nad ♦temeljnim tonom♦ …« (‹JON›, 41)
KM: V MESSIAEN 1944, II: 37, je naveden primer za r. a.:
Koristno je opozoriti na to, da Cowellov ♦poliakord♦ prav tako temelji na teoretični razlagi, ki se sklicuje na odnose med ♦parcialnimi toni♦.
GL: ♦agregat♦ (D 1), ♦akord♦.
PRIM: ♦poliakord♦.
‹FR›, 14