Kategorija: tajništvo

ET: ANG = ♦zvok♦

D: »Sound je eden najbolj uporabljanih pojmov v ♦rock glasbi♦, ki hkrati vsebuje tudi največ pomenov … (V tem smislu je to naziv za) glasbeno posebnost skupine, t. i. sound skupine … Pogosto ni povsem jasno, ali je za sound skupine bolj zaslužno njihovo igranje ali snemalec v (♦tonskem♦) studiu … (Naziv za) splošne značilnosti določene … glasbene usmeritve …« (‹KN›, 191)

KM: V D so omenjeni le tisti pomeni, ki se razlikujejo od običajnega pomena pojma ♦zvok♦.

KR: S. ima v žargonu ♦pop glasbe♦ in (še zlasti) ♦rock glasbe♦ pomen tehničnega pojma, tj. strokovne besede, ki pa se izgubi, če ga prevedemo iz ANG. Zato se v pomenu, ki je specificiran v D, priporoča raba s., ne pa ♦zvoka♦.

GL: ♦Detroid sound♦, ♦disco (music, sound)♦, ♦pop, pop glasba♦, ♦rock, rock glasba♦, ♦techno (music, pop, sound …)♦.

PRIM: ♦zvok♦.

‹BASS›, IV, 366; ‹HK›, 363–364

ANG: soul, soul jazz, soul music, soul 1950; NEM: Soul, Soul–Musik, „Seele», schwarze Popmusik; FR: soul (jazz), „âme», musique pop des noirs; IT: soul (jazz), (music), „anima», musica pop afroamericana.

ET: ANG soul = duša; ♦jazz♦.

D: 1–A) »(Naziv za) adaptacijo ♦bebopa♦ pod vplivom ♦gospel♦ pesmi v … črnskem ♦jazzu♦ v 60-ih letih … V interpretaciji izstopa t. i. ♦funky♦ slog. Glavna predstavnika slednje smeri sta Horace Silver in Adderley Quintet.« (‹MELZ›, III, 409)

1–B) »(Naziv za) adaptacijo ♦bebopa♦ pod vplivom ♦gospela♦ od sredine petdesetih do začetka šestdesetih let. Ta ♦funky♦ slog je poudarjal harmonska zaporedja, usmerjena k subdominanti, in tako spominjal na slog cerkvenih himn. Vseboval je privlačne, simetrične melodije v kombinaciji s ♦strukturo♦ ♦bebopa♦ (tj. dvanajsttonsko obliko ♦bluesa♦ ali 32-taktno obliko popularne pesmi) …« (‹GRJ›, II, 480–481; ‹RAN›, 773)

2–A) »(Naziv za) zvrst črnske ameriške glasbe, ki vsebuje elemente ♦gospela♦, ♦bluesa♦ in ♦jazza♦. Vrh je dosegel okrog leta 1966. Vodilni umetniki na tem področju so bili S. Cooke, O. Redding in A. Franklin.« (‹IM›, 362)

2–B) »Pojem ima nejasen pomen, ki označuje glasbo črnskih glasbenikov, kot so D. Ross, R. Charles, J. Brown, G. Knight … A. Franklin in W. Pickett. Soul je postal … popularen v šestdesetih letih, njegovo bistvo pa je v tesni povezavi z … identiteto črncev, saj je to črnska glasba, ki jo izvajajo črnski umetniki, ki so jo poslušali predvsem na črnskih radijskih postajah, in katero propagirajo črnske revije in časopisi.« (‹FR›, 83–84)

2–C) »(Naziv za) slog v glasbi, ki so ga po 2. svetovni vojni razvili severnoameriški črnci kot razširitev ekspresivnih elementov ♦rhythm and bluesa♦ … Prek črnskih producentov v ­diskografskih studiih v Philadelphiji (Phillysound) postane komercialna soul glasba od konca šestdesetih izjemno uspešen del ♦pop glasbe♦.« (‹HI›, 440)

2–D) »(Naziv za) mešanico slogov starejšega ♦gospela♦ in črnskega ♦rhythm and bluesa♦, če obravnavamo ♦rhythm and blues♦ kot črnsko predhodnico ♦rock and rolla♦. Okrog leta 1966 je soul pri A. Franklin, B. B. Kingu in O. Reddingu vseboval čar novega (mogoče tudi iskrenega) in je na ta način dal izviren prispevek mednarodnemu ♦rocku♦. Drugi val, ki se je začel med letoma 1970 in 1972 in je povezan s Sigma Sound Studiom K. Gamblea in L. Huffa ter z njunim diskografskim podjetjem Phillysound, je preplavil diskografski trg z dovršeno konfekcijo.« (‹KN›, 190–191)

KM: NEM-, FR- in IT-ustreznice ANG-izvirnika so poskusi prevoda (v ‹BR›, 238–239), ki pa se v praksi ne pojavljajo.

KR: Glede na oblike pojmov, ki so v priročnikih, lahko sklepamo, da je s. okrajšava za »soul music«, tj. da s. j. nima nobene zveze s soulom. Zato so D razdeljene v dve skupini: D 1–A in 1–B definirata s. j., D 2–A in 2–B pa definirata s. kot »soul music«. Zanimivo je, da so vse D pod 2 (A–D) izrazito neizenačene, čeprav gre očitno za isti pojem. Zlasti je simptomatično razhajanje v D 2–C in D 2–D: V D 2–C se sploh ne omenja vpliv s. (prek ♦rhythm and bluesa♦) na ♦rock♦. Ravno tako se s. drugega vala (D 2–D), ki se v D 2–C tako ne imenuje, vendar se misli na isto, v D 2–C ne skuša slogovno uvrstiti, medtem ko se v D 2–C brez problema uvrsti v ♦pop glasbo♦.

Torej: s. j. vsebuje določeno tehtnost tehničnega pojma, tj. strokovne besede, medtem ko je s. kot okrajšava za »soul music« tako močno mistificiran pojem, da je v Pojmovniku omenjen le zaradi popularnosti, h kateri je, zlasti po poplavi njegovega »drugega vala« (gl. D 2–D), prispevala tudi diskografska industrija (seveda brez vsakršne potrebe po definiranju pojma izven kriterijev tržne klasifikacije).

GL: ♦bebop♦ = ♦bop♦ = ♦rebop♦, ♦blues♦, ♦funk(y) ♦, funky jazz♦, ♦gospel♦, ♦hard bop♦, ♦jazz, ♦negro spiritual♦ = (spiritual), ♦pop, pop glasba♦, ♦rhythm and blues♦, ♦rock and roll♦.

‹BASS›, IV, 366 = „soul music»; ‹BKR›, IV, 175–176 = ♦soul♦; ‹GR6›, XVII, 545 = „soul music»; ‹HK›, 361–362; ‹RIC›, IV, 256 = ♦soul jazz♦ (vodilka k ♦jazzu♦)

ANG: solovox; NEM: Solovox; IT: solovox.

ET: IT solo = sam, iz lat. solus = enako; lat. vox = glas.

D: »(Naziv za) ♦električni glasbeni instrument♦ s tipkami, ki ga je izdelal L. Hammond v štiridesetih letih. ♦Zvok♦ proizvajajo ♦oscilatorji♦. Solovox je običajno ob klavirju. Desna roka naj bi tako lahko na njem igrala melodijo, leva roka na klavirju pa spremljavo. ♦Intenziteta♦ se uravnava z vzvodom, ki se premika s kolenom. Obstaja možnost spreminjanja petih ♦zvočih barv♦.« (‹FR›, 83; ‹RUF›, 467)

GL: ♦elektronski glasbeni instrumenti♦

‹APE›, 274; ‹BASS›, IV, 343–344; ‹RIC›, IV, 241

ANG: soft rock, soft rock 1970; NEM: »sanfter« Rock; FR: rock doux; IT: rock morbido.

ET: ANG soft = mehek, nežen; ♦rock, rock glasba♦.

D: »(Naziv za vrsto) ♦rock glasbe♦, ki izvira iz Kalifornije, izraža pa lahkotnejše in bolj sproščene občutke od drugih slogov v ♦rocku♦. Ta slog povezujemo s skupinami, kot so npr. Beach Boys, The Mamas and the Papas in The Fifth Dimension.« (‹FR›, 83)

KM: Pojmi, ki se razlikujejo od ANG-izvirnika (in ANG-pojma »soft rock 1970«), so v ‹BR›, 238–239.

KR: Pojem ima dvomljivo vrednost in ga zaradi tega ni v kompetentnih priročnikih (npr. v ‹KN› in v ‹RAN›), ki se temeljito ukvarjajo z izrazjem ♦rock glasbe♦. Pojem je verjetno izoblikovan kot nasprotje ♦hard rocku♦ tj. ♦heavy metal rocku♦ (gl. ‹HI›, 434, kjer značilnosti s. r. najdemo tudi pri ♦folk rocku♦, tj. ♦country rocku♦, vendar pa se s. r. v vsakem primeru razlikuje od ♦heavy metal rocka♦).

GL: ♦country rock♦, ♦folk rock♦, ♦rock, ♦rock glasba♦.

PRIM: ♦hard rock♦, ♦heavy rock, heavy metal (rock)♦.

ANG: contemporary music; NEM: zeitgenössische Musik; FR: musique contemporaine; IT: musica contemporanea.

D: Naziv za katerokoli glasbo, ki nastaja ob svojem času.

KR: Pojem je v Pojmovnik uvrščen zaradi naslova v ‹BOSS› in zaradi tega, ker se v ‹RAN›, 200, navaja z vodilko h ♦glasbi 20. stoletja♦. Medtem ko si izostanek pojma v ‹BOSS›, razen v naslovu, lahko razložimo s tem, da vsi pojmi v priročniku definirajo tudi s. g. (podbna razlaga bi lahko veljala tudi za ‹FR›, ‹GR› in ‹V›, kar zadeva ♦glasbo 20. stoletja♦), vodilka v ‹RAN› dokazuje, da s. g. ni in ne more biti tehnični pojem ali strokovna beseda, ne glede na razširjenost njene sopomenskosti z ♦glasbo 20. stoletja♦. Kot prvo, s. g. v strogem pomenu ni omejena na izrazje ♦glasbe 20. stoletja♦: lahko namreč označuje katerokoli glasbo (tudi Leoninus, Palestrina in Beethoven so imeli in ustvarjali svojo s. g.!). Če pa se omejimo na pomen pojma v okvirih ♦glasbe 20. stoletja♦, potem seveda spet ne moremo govoriti o sopomenskosti: obe D ♦glasbe 20. stoletja♦ kažeta, koliko različnih »glasb« je v tem stoletju, v D 2 ♦glasbe 20. stoletja♦ se na samem začetku poudarja ravno to, da se upira kategorizaciji in splošnim opisom. Pojem je torej bolje sploh ne uporabljati ali ga uporabljati z upoštevanjem omenjenih kritičnih omejitev.

PRIM: ♦avantgarda, avantgardna glasba♦, ♦eksperiment, eksperimentalna glasba♦, ♦glasba 20. stoletja♦, ♦moderna glasba♦, ♦nova glasba♦.