Kategorija: tajništvo

ANG: segmentation.

ET: ♦Segment (vrste, serije)♦.

D: »(Naziv za) delitev ♦dvanajsttonske vrste, serije♦ na štiri ♦segmente♦ iz treh ♦tonov♦ (♦trikord♦), treh ♦segmentov♦ iz štirih ♦tonov♦ (♦tetrakord♦) ali dveh ♦segmentov♦ iz šestih ♦tonov♦ (♦heksakord♦)«. (‹FR›, 79)

KM: ♦Pentakord♦, tj. ♦segment♦ ♦dvanajsttonske vrste♦ iz petih ♦tonov♦, se tudi dobi s s., ki jo lahko poimenujemo kot nepravilno. 

GL: ♦dvanajsttonska tehnika (skladanja)♦ = (♦dodekafonija♦), ♦heksakord♦, ♦vrsta♦, ♦osni ton♦, ♦pentakord♦, ♦podvrsta, podserija♦, ♦segment (vrste, serije)♦, ♦serija♦, ♦serialna tehnika (skladanja)♦, ♦simetrična vrsta, serija♦, ♦tetrakord♦, ♦trikord♦.

PRIM: ♦derivacija♦.

ANG: segment.

ET: Lat. segmentum = odsek, del, odlomek, iz secare = sekljati, ločiti ((‹KLU›, 663); ♦serija♦.

D: Naziv za del ♦dvanajsttonske vrste, serije♦, ustvarjen s ♦segmentacijo♦.

GL: ♦agregat♦ (D 2), ♦derivatna vrsta, serija♦, ♦dvanajsttonska vrsta, serija♦, ♦lestvica♦, ♦modus♦, ♦niz♦, ♦oblika vrste, serije♦, ♦osni ton♦, ♦segmentacija (niza, serije)♦, ♦serija♦, ♦sekundarna vrsta, serija♦, ♦simetrična vrsta, serija♦.

PRIM: ♦heksakord♦, ♦pentakord♦, ♦podvrsta, podserija♦, ♦tetrakord♦, ♦trikord♦.

‹JON›, 265–266

ANG: scat (singing); NEM: scat (singing), Scat (singing), Scat (Singing), Silbengesang; FR: scat (singing), syllabes chantées; IT: scat (singing), canto sillabato.

ET: ANG scat = skrajšano iz glagola scatter = razmetati, razsuti (‹COD›, 1124); polna oblika, z deležnikom preteklika kot pridevnikom ob singing, bi se potemtakem glasila: scat(tered) (singing); po ‹OAD›, 809, glagol »scat« v ameriškem slengu pomeni tudi »hitro odpotovati«.

D: »(Naziv za) petje v ♦jazzu♦ na zloge brez smisla. Scat je prvi posnel L. Armstrong leta 1926 v Heebie Jeebies, po letu 1944 pa so sledile virtuozne interpretacije (E. Fitzgerald, E. Jefferson, J. Hendricks) kot imitacije instrumentov pri ♦bebopu♦. V sedemdesetih in osemdesetih letih so jodlanje (L. Thomas) in perkusivni ter nezahodni ♦zvoki♦ razširili vokalno paleto.« (‹RAN›, 730)

KM: V ‹MELZ›, III, 282, kot tudi v ‹BASS›, I, 382, je omenjen »bop singing« kot sopomenka s. (s.). V ‹HI›, 407, se opozarja, da se ta izraz najpogosteje uporablja v povezavi z ♦bebopom♦. Nikakšne razlike v pomenu ni, vendar je s. (s.) običajnejši pojem.

NEM-, FR- in IT-nazivi, ki se razlikujejo od ANG-izvirnika, so predlagani, verjetno kot razlaga pomena izvirnika, v ‹BR›, 238–239.

GL: ♦bebop♦ = ♦bop♦ = ♦rebop♦, ♦jazz♦.

FR: saudade, IT: saudade

ET: Portugalsko = hrepenenje, nostalgično spominjanje na redke stvari, osamljenost.

D: »(Naziv za) brazilske plese različnih tipov, ki imajo ♦ritme♦ lokalne folklore … Saudade so mdr. napisali D. Milhaud (Saudade do Brazil, za klavir ali za orkester, 1912) in H. Villa-Lobos (Saudade da juventude, za orkester, 1940, in Saudades das selvas brasileiras, za klavir, 1927).«

KR: Pomen pojma ni diferenciran, v Pojmovnik pa je uvrščen zato, ker je kot naziv za vrsto v naslovih skladb, ki so omenjene v D.

ET: Deležnik sedanjika iz ANG sample = vzeti vzorec, poskusiti, torej: jemanje vzorcev.

PRIM: ♦vzorčenje♦.

ET: ANG sampler = poskuševalec, tisti, ki naredi vzorce.

PRIM: ♦vzorčevalnik♦.

ANG: sampler; NEM: Sammelplatte, Sampler.

ET: ANG sampler = (predvsem) vzorec, model, vendar tudi samostalnik iz glagola sample = narediti vzorec, izbrati za ogled, pokazati; torej (v tem primeru dobesedno) = izbor vzorcev.

D: »(Naziv za) (diskografski) album s skladbami različnih skupin ali z ločenimi skladbami enega solista. Najpogostejši razlogi za izdajanje samplerja: poslušalec mora dobiti v roke ­najboljše (‘The Best of …’, ‘The Very Best of …’) iz ustvarjalnosti posameznega glasbenika ali iz produkcije diskografske založbe. Samplerji so lahko tematski (npr. z nazivom ‘Psychedelic’ ali ‘Underground’ itn.).« (KN, 179–180)

KM: Čeprav je D iz priročnika, ki se ukvaja z izrazjem ♦rock glasbe♦, je nujno poudariti, da se samplerji producirajo tudi v ♦pop glasbi♦ in ♦zabavni glasbi♦.

GL: ♦pop♦, ♦pop glasba♦, ♦rock, rock glasba♦, ♦zabavna glasba♦.

(HK), 377–338

ANG: samba; NEM: Samba; FR: samba; IT: samba.

ET: Iz portugalske samba, zamba = okrajšava zambacueca = vrsta plesa; zagotovo alteracija (pod vplivom besede zamacueco = neumen) iz zambapalo = komičen, grotesken ples, kar je tudi zagotovo alteracija iz zampalo = neumnež, iz zamparse = trčiti (‹DE›, 954).

D: »(Naziv za) afrobrazilski ples in obliko plesne glasbe. Med sambe sodijo kmečka samba de roda, kolo, ki je bilo razširjeno in ki je še pomembno v severovzhodni Braziliji, samba de morro iz slumov (favelas) na hribih Ria de Janeira, pomembna pri mestnih karnevalskih svečanostih, ter mednarodno znana urbana popularna samba, utemeljena v Riu v dvajsetih letih. Značilnosti vseh samb so dvodobni ♦taktovski način♦, verzi za solopevca v alternaciji z zborovskim refrenom, sinkopirana in pogosto pretrgana melodična linija ter spremljava, ki združuje naslednji sloj obrazce:

nad basovskimi figurami, ki spominjajo na koračnico, kot npr.:«

(‹RAN›, 725)

GL: ♦bossa nova♦, ♦popularna glasba♦, ♦zabavna glasba♦.

‹BASS›, IV, 215–216; ‹BKR›, IV, 87; ‹GRJ›, II, 421; ‹GR6›, XVI, 447–448; ‹HK›, 337; ‹KN›, 179; ‹L›, 490; ‹MELZ›, III, 268–269; ‹P›, 285; ‹RIC›, IV, 103; ‹RL›, 836

ANG: salsa; IT: salsa.

ET: V kubanski španščini = temperament, duh, šarm, gracija (‹KSD›, 133).

D: »(Naziv za) slog v ♦popularni glasbi♦ kubanskega porekla. Razvil se je v štiridesetih letih iz elementov conjunta, plesnih ♦bendov♦ z glasovi in trobentami v ♦backgroundu♦ in s kongami in bongosi ter iz charang, v katerih so flavte in violine igrale melodije iz plesov evropskega porekla, npr. danzòn. V štiridesetih in petdesetih letih so se glasbeniki, ki so igrali salso, preselili v … New York, kjer se je slog delno pomešal z ♦jazzom♦. Salsa je na ta način zadobila slog ♦swinga♦ …, ♦latinski jazz♦ pa se je razvil kot kombinacija ♦struktur♦ ♦jazza♦ in ♦ritmov♦ salse. V šestdesetih in sedemdesetih letih se je salsa vrnila h kubanskemu slogu, saj so izvajalci mešali instrumentacijo conjunta in charange na način, da so v conjutu trobente zamenjali s pozavnami. Uvedli so tudi portoriške in nove latinskoameriške elemente. ♦Ritmi♦ salse temeljijo na afroameriških plesih, kot so bolero, ♦cha-cha-cha♦, guanguancò, ♦mambo♦ in son montuno. Običajni so slojeviti ♦polimetri♦ in hemiole, vendar je salsina posebna odlika, ki je v osnovi njene ♦strukture♦, dvotaktni clave …

Vsaka skladba je imela tri ♦sekcije♦ (DF 1): glavno (melodično) ♦sekcijo♦; montuno, v katerem ♦lead♦ pevec improvizira na vokalnem refrenu, ki se ponavlja; in mambo, ♦sekcijo♦ s kontrastnimi ♦riffi♦. (‹GR6›, XVI, 430)

GL: ♦jazz♦, ♦latinski jazz♦, ♦mambo♦, ♦popularna glasba♦, ♦zabavna glasba♦.

‹BASS›, VI, 212

1 O tem pomenu ♦mamba♦ gl. D ♦mamba♦.

ANG: Russolophone; NEM: Russolophon; FR: russoIophon; IT: russolofono.

ET: Po oblikovalcu L. Russolu; grš. phōnḗ = glas, ♦zvok♦ (‹KLU›, 544).

KM: -ph-, ki je grš. porekla, se prelevi v -f-, kot pri »gramofonu« aIi ♦muItifonu♦.

PRIM: ♦rumorarmonio♦.

‹P›, 320